Vrtnice - junijska pobožnost v čast Jezusovemu Srcu

Utrip Cerkve v Sloveniji | 01.06.2025, 08:45 Petra Stopar

Po Marijinem mesecu maju in pobožnosti šmarnic so v juniju v ospredju vrtnice. Kaj pomeni ta pobožnost in kakšno mesto ima v katoliškem izročilu ali po slovenskih župnijah, je v prvi junijski oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pojasnil duhovnik, prof. dr. Anton Štrukelj, ki je tudi avtor vrtnic za sveto leto 2025 z naslovom "Kristus, naše upanje".

Zakaj vrtnice in kakšen je njihov namen?

Majniška šmarnična pobožnost je že dolgo uveljavljena. Maja cvetijo in duhtijo šmarnice, meseca junija, ki se imenuje »rožnik«, pa cvetijo vrtnice. Zato so tudi pobožnost v čast Jezusovemu Srcu poimenovali po vrtnicah. V ospredju te pobožnosti je Jezusovo Srce. Mesec junij je posvečen presvetemu Jezusovemu Srcu (letos 27. 6., naslednji dan je Marijino Brezmadežno Srce). Včasih so imeli skoraj v vsaki krščanski družini ob »bogkovem kotu«, se pravi ob križu, podobi Jezusovega in Marijinega Srca. Vsak prvi petek v mesecu je posvečen Jezusovemu Srcu in nato sobota Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Ob tem obnavljamo svojo posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu s prošnjo: »Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu«.

Kakšen je zgodovinski izvor vrtnic? 

Že pred 2. svetovno vojno so bile pri nas vrtnice zelo razširjene. Zdaj je čas, da se vedno bolj udomačijo. Naši škofje so jih dali na vsakoletni program na predlog Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Minilo je 25 let, od kar je z dovoljenjem naših škofov zrasla prva vrtnica z značilnim naslovom in vsebino Bodite sveti. Zdaj jih je 25 in napolnjujejo četrt stoletja. Prva vrtnica za leto 2001 s svojim naslovom kaže smer in cilj vseh vrtnic. Vsi smo po nauku 2. vatikanskega cerkvenega zbora poklicani k svetosti. Letošnja 25. vrtnica, Kristus, naše upanje, nakazuje, da brez upanja ni svetosti, in da je naše upanje prav Kristus osebno.

Svetopisemski temelji češčenja Jezusovega Srca so trdni. Gledamo na Prebodenega. Ko je vojak prebodel Jezusovo stran, sta pritekli kri in voda, znamenje zakramentov evharistije in krsta. Cerkev je rojena iz Jezusove prebodene strani, kakor je bila Eva oblikovana iz Adamove srčne strani. Ob stoletnici bogoslužnega praznika Jezusovega Srca leta 1958 je papež Pij XII. objavil okrožnico »Haurietis aquas« - »Z veseljem boste zajemali vodo iz studencev odrešenja«.

Ko je vojak prebodel Jezusovo stran, sta pritekli kri in voda, znamenje zakramentov evharistije in krsta. Cerkev je rojena iz Jezusove prebodene strani, kakor je bila Eva oblikovana iz Adamove srčne strani. 

Dr. Štrukelj, napisali ste Vrtnice za sveto leto 2025 z naslovom »Kristus, naše upanje«, knjižico je izdala Založba Salve, spremno besedo je napisal p. Anton Nadrah. Zakaj tak naslov oz. k čemu ste želeli spodbuditi z vsebino?

Kot »romarji upanja« goreče častimo Jezusovo Srce. Smo tik pred binkoštnim praznikom. Gospod Jezus sam prosi Očeta za nas. Prosi, da bi bili kot ljubljeni otroci troedinega Boga pred svetom priče veličastne ljubezni Boga. Po Marijinem mesecu majniku začenjamo pobožnost vrtnic v juniju, ko želimo premišljevati o kreposti upanja. Praznik presvetega Jezusovega Srca, ki je globoko zakoreninjen v krščanskem ljudstvu. V svetopisemski govorici »srce« pomeni središče osebe, sedež čustev in namenov. V Odrešenikovem Srcu častimo ljubezen Boga do ljudi, njegovo voljo, da bi se vsi zveličali, njegovo brezmejno milosrčnost. Češčenje presvetega Jezusovega Srca zato pomeni, da častimo tisto Srce, ki nas je ljubilo do konca in bilo prebodeno s sulico, iz katerega sta pritekli kri in voda kot neizčrpen izvir novega življenja.

Na praznik Jezusovega in Marijinega brezmadežnega Srca, pa tudi vsak prvi petek in prvo soboto v mesecu molimo za svetost duhovnikov. Sv. Janez M. Vianney je rekel, da je »duhovništvo ljubezen Jezusovega Srca«. Srce, ki je najbolj podobno Kristusovemu Srcu, je brez dvoma Srce njegove brezmadežne matere Marije. Zato častimo obe Srci skupaj, kakor nam predlaga liturgija. Kot odgovor na naročilo Božje Matere v Fatimi, izročamo in posvečujemo sami sebe in ves svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu, da bi svet izkusil usmiljeno ljubezen Boga in doživel resnični mir. Zanašamo se na Marijino obljubo: »Moje brezmadežno Srce bo slavilo zmago!«

Na praznik Jezusovega in Marijinega brezmadežnega Srca, pa tudi vsak prvi petek in prvo soboto v mesecu molimo za svetost duhovnikov. 

Ob prebiranju vaših Vrtnic izvemo, da je tudi novi papež naklonjen Jezusovemu Srcu – kaj priča o tem?

Sedanji papež Leon XIV. je velik častilec Jezusovega Srca, kar je lepo vidno v papeškem grbu. Na levi strani je simbol bele lilije na modrem ozadju – simbol čistosti in nedolžnosti, ki odlikuje Devico Marijo in njeno brezmadežno Srce. Na desni strani je na rumenkastem ozadju upodobljeno Srce Jezusovo, prebodeno s sulico. Tudi sv. Avguština upodabljajo s srcem. - Upajmo, da se začenja doba srca.

Papež Leon XIII. je 25. maja 1899 v okrožnici »Annum sacrum« naznanil, da hoče v svetem letu 1900 ves svet posvetiti Srcu Jezusovemu. V Letu svetnikov (str. 548) Anton Strle pravi, da je pp. Leon XIII. sam imel okrožnico »Annum sacrum« za pomembnejšo kakor svojo slovečo socialno okrožnico »Rerum novarum«.

Vrtnicam boste lahko prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče, vsak dan po večerni sveti maši oziroma okrog 19.30.