Pred referendumsko nedeljo o pozivih k bojkotu in vsebini zakona

Pogovor o | 07.05.2025, 19:00 Tanja Dominko

Ključna tema referenduma je zakon, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. V predvolilni kampanji se je sicer omenjalo tudi zakon iz leta 1974, ki da je mnogo slabši kot ta, ki ga je predlagala sedanja koalicija. Zato je SDS v tem tednu predlagala zakon, s katerim bi ga izničili.

V studiu sta se nam pridružili poslanka SDS Alenka Jeraj in poslanka Nove Slovenije Iva Dimic, ki sta pozvali volivce, naj se udeležijo referenduma, kritično pa ocenili dve koalicijski stranki, ki sta pozvali k bojkotu. »Najbolj ironično je, da so koalicijske stranke v koalicijski pogodbi napisale, da bodo spodbujale, da se ljudje udeležujejo referendumov, volitev, zdaj delajo ravno obratno,« je dejala Alenka Jeraj in dodala še, da če so prepričani, da je zakon dober, »ni logike, da si ne želijo, da se ga potrdi tudi na referendumu. Ravno obratno bi moralo biti, pozvati bi morali, naj ljudje pridejo in potrdijo, da je bila ta njihov odločitev za ta zakon prava.«

Iva Dimic pa je poudarila, da je referendum najvišja oblika demokracije, praznik demokracije. »Da pride poziv k bojkotu iz največje vladne stranke, od tiste, ki je dobila največje zaupanje na prejšnjih volitvah, se mi zdi neodgovorno in nedemokratično.«

Sledila je razprava o merilih za pravico do dodatka k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. Opozicija trdi, da so merila nejasna in da se izpušča nekatere pomembne aspekte umetniške kakovosti, s tem pa se odpirajo vrata za zlorabe in favoriziranje svojih umetnikov. Jerajeva je takole pojasnila: »Po sedaj veljavnem zakonu iz leta 1974 je dejansko stvar zelo odprta. Ni jasno določeno, čeprav piše v zakonu, da gre za neko življenjsko delo oziroma za nekoga, ki je veliko prispeval k razvoju države na različnih področjih. Takrat je veljal zakon še za športnike in za znanstvenike. Ampak tem smo manj podeljevali, veliko več se je podeljevalo ustvarjalcem na področju kulture. ... Torej večinoma je šlo za tiste, ki so dobili Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vsak prejemnik te nagrade sicer dobi tudi denarno nagrado v višini 30.000 evrov in mi ocenjujemo, da je to dovolj, da ni treba podeljevati še nekih dodatkov. V novi zakon pa so zapisali, da poleg te Prešernove nagrade za življenjsko delo dodatke k pokojnini prejmejo tudi prejemniki nagrade Prešernovega sklada, a zraven morajo imeti pa še eno od drugih nagrad. In 23 jih je napisanih v zakonu, ampak gre za velik nabor nekih nagrad, ki so stanovske. Kiparjev recimo notri ni, niti mnogih drugih področij umetnosti. In širi se nabor tudi zato, ker se predvideva, da bi tako dodatek lahko prijel tudi nekdo, ki ga odlikuje predsednica republike. Pri tem ne vemo, koliko jih bo predsednica odlikovala, lahko jih eno leto deset, lahko dva, lahko nobenega.«

Tudi Iva Dimic je opozorila, da ne gre preslišati opozoril, ki so prišla iz različnih ustanov in izražajo pomisleke, da se dosežke priznava samo določenim skupinam in »da se izpušča npr. narodnozabavno glasbo. Izpuščajo džez, izpuščajo balet. Zakon tudi pravi, da niso priznana priznanja, ki so plačljiva s kotizacijo. Medtem mnoga mednarodna tekmovanja, kot je npr. za arhitekturo v New Yorku, terjajo plačilo kotizacije, da lahko sploh zraven prideš. In če tam dobi nek vrhunski arhitekt najvišjo nagrado, v Sloveniji mi tega ne priznamo.«

Po besedah Jerajeve je tako »edino pravilno, da se ljudje odločijo proti. Če si nekdo zasluži nagrado za neko umetniško delo, jo bo dobil v sklopu teh nagrad, ki že obstajajo. Lahko se pa tudi te denarne nagrade poveča in se recimo ta denar nameni iz nekega sklada.« Tudi Dimičeva je proti, pravi, da gre za referendum proti privilegijem.

Na koncu smo slišali tudi stališča drugih strank, ki večinoma napovedujejo, da bodo na referendumu glasovale proti novemu zakonu. Večina nasprotnikov zakona izpostavlja socialno krivičnost dodatkov, saj mnogi upokojenci prejemajo sramotno nizke pokojnine.

V stranki Zeleni Slovenije so proti, saj da spoštujejo kulturo in vlogo ustvarjalcev in da morajo biti izjeme del celostne pokojninske reforme. Proti bodo prav tako glasovali v SLS in to zato, ker so proti vsakršnim izjemam in delnim popravkom – zagovarjajo popoln »reset« pokojninskega sistema. Da je zakon socialno krivičen in uvaja trajne privilegije za peščico že nagrajenih posameznikov, menijo v stranki Fokus. Zapisali so, da spodkopava temeljno načelo enakosti in ustvarja izjeme, ki niso vezane na realne prispevke posameznika, zato zagovarjajo celovite, pravične rešitve za vse z nizkimi pokojninami, za umetnike pa simbolno enkratno nagrado. V stranki Glas upokojencev menijo, da bi morali biti prav tisti, ki nimajo niti 700 evrov pokojnine, prvi, ki bi prejeli kakršenkoli dodatek za normalno življenje. Politično dodeljevanje denarja na račun davkoplačevalcev in upokojenih ni dopustno, so zapisali. Proti bodo še v stranki Nova socialdemokracija, v kateri so prepričani, da izjemne pokojnine rušijo pravična družbena razmerja, saj da so nagrade v obliki dosmrtnih pokojnin prešle vse razumne meje.

In kdo bo za zakon? Od koalicijskih strank SD, v kateri spomnijo, da novi zakon ne uvaja nove pravice, saj da izjemne pokojnine za vrhunske umentike obstajajo že od leta 1974. Menijo, da novi zakon uvaja transparentna, objektivna in pravična merila, ki zagotavljajo večjo enakost in odgovornost. V Piratski stranki so prepričani, da novi zakon potrebujejo, ker je bilo področje dodeljevanja dodatkov desetletja slabo urejeno. Pozdravljajo nove kriterije, ki naj bi po njihovem prinesli večji del odgovornosti za podeljevanje tovrstnih dodatkov na komisijah, ki kulturnikom podeljujejo nagrade. Za zakon bodo še v Društvu Asociacija, v katerem opozarjajo, da umetniki s sedanjim zakonom niso enakovredno obravnavani in da podelitev dodatka po novem ne bo več kaprica ministra in s tem politična odločitev.

K bojkotu referenduma medtem pozivajo v Levici in Gibanju Svoboda. V obeh menijo, da gre za politično zlorabo ene stranke in pozivajo, naj ta dan volivci raje preživijo ob knjigi, obisku gledališča, razstave ... Menijo, da z bojkotom branijo stroko, kulturo in skupne vrednote, ker kultura ne sme biti politična tarča.