Ob jami pod Macesnovo gorico obnovili klic Slovenske škofovske konference

Slovenija | 29.05.2025, 17:25 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je na državni slovesnosti ob Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu poklonila žrtvam pobitih ob koncu druge svetovne vojne. Ob tem je izrazila željo, da bi politika naredila večji korak naprej proti spravi, kot tudi, da bi našlo mesto za centralno kostnico, v kateri bi dostojno pokopali vse žrtve.

Slovesnosti se je udeležil tudi novomeški škof Andrej Saje. Zavzel se je za dostojen pokop vseh pobitih. Čez dober teden dni bo spominsko slovesnost na istem mestu pripravila Nova slovenska zaveza. Prav zato so bili v njej kritični, da prihaja do več različnih dogodkov in tu ni enotnosti.

Objavljamo nagovor škofa Sajeta v celoti:

Spoštovana gospa predsednica republike gospa Nataša Pirc Musar, spoštovani gospod Borut Sajovic, minister za obrambo, spoštovani sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre!

Zbrani smo pod Macesnovo gorico – na kraju, kjer zemlja še vedno ječi od bolečine. Tukaj, kjer molimo, ne odmevajo le naši glasovi, temveč tudi tihi kriki nedolžnih, ki niso dočakali groba. Ob skorajšnji osemdeset letnici izvensodnih povojnih pobojev se želimo v molitvi spomniti vseh nasilno pobitih na tem in drugih krajih ter vseh žrtev revolucionarnega nasilja med in po drugi svetovni vojni, ne glede na to, na kateri strani so izgubile življenje.

Sprava – h kateri nas kliče evangelij – je mogoča in je nujna! Toda ne brez resnice. Ne brez priznanja krivde. Ne brez pravičnosti. In predvsem ne brez povrnjenega dostojanstva za žrtve, njihove svojce in družine, ki so bile toliko časa prezrte, prezirane in zamolčane. Njihov krik po pravici sprašuje vest in nemo odmeva iz te jame in kočevskih gozdov.

Sprava je ovirana, dokler mrtvi niso pokopani s spoštovanjem, kot to zahteva vsak narodni in duhovni red. Kot to narekuje vest, vera in človečnost. Pokop ni ideološko dejanje – je temeljna človeška dolžnost. Zoperstavimo se sleherni zlonamerni misli, da gre le za »premetavanje kosti«. Ne! Gre za to, da naši bratje in sestre končno dobijo svoj dostojen grob, dobro ime, vrnjeno dostojanstvo in pravico. Da so oprani krivde in se končno izkaže vsa resnica.

Sprava je onemogočena, dokler zločin kot tak ni imenovan in obsojen. Dokler ne rečemo jasno: množični poboji brez sodbe so zločin. Zločin je zločin in vreden obsodbe, ne glede na to, kdo ga je storil.

Dokler so žrtve obložene z madežem izdajalstva, čeprav jih nihče nikoli ni sodil, je spravni proces lahko le navidezen in je utopija. Vsakdo velja za nedolžnega, dokler mu ni dokazano kaznivo dejanje. Sprava zahteva, da ta madež odstranimo – ne kot revizijo zgodovine, ampak kot popravo temeljne človeške krivice.

Cerkev vabi k molitvi za resnico, ki ozdravlja. Naša molitev in navzočnost škofa in duhovnikov, ki predstavljamo krajevno Cerkev, naj bo znamenje tega. Nočemo več tišine, ki ponižuje. Hočemo obsodbo krivic in besedo, ki prizna, zdravi in osvobaja.

Zato danes v imenu škofije Novo mesto obnavljamo klic Slovenske škofovske konference:
- Za čimprejšen dostojen pokop vseh mrtvih – še posebej iz Jame pod Macesnovo gorico.
- Za jasno obsodbo zločinskih pobojev.
- Za odstranitev madežev z žrtev in postavitev njihovega imena v srce naroda.
- Za prizadevanje k evangeljski resnici, ki osvobaja.
- Za dialog, ki spoštuje tudi bolečino drugega.
- Za sočutje, ki presega delitve in povezuje.

V duhu svetopisemske besede: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32) – vse vabim k dialogu, spoštovanju drug drugega, iskrenemu prizadevanju za dobro in h konkretnim skupnim spravnim dejanjem. S tem ko žrtvam priznamo človeško dostojanstvo, sebi vrnemo čast. S tem ko obsodimo zločin, odpremo pot za ozdravitev. In s tem ko pokopljemo mrtve, pokažemo, da smo vsi najprej ljudje.

Naj Bog usliši naše prošnje. Naj spoštovanje mrtvih rodi spravo med živimi. Spodbuda za vse nas je misel sv. Avguština: In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. V bistvenem edinost, v nebistvenem svoboda, v vsem pa ljubezen.