3. dan radijskega misijona | (foto: Andrej Jerman)
Radijski misijon 2025 – 3. dan: Ki se je utelesil po Sv. Duhu iz Marije Device ...
Radijski misijon 2025 | 08.04.2025, 09:58 Robert Božič Matjaž Merljak
»Vedno smo svobodni. V tem je veličina tega Božjega delovanja. Nikoli nikogar ne sili. Zato v tem kontekstu radi uporabljamo besedo, da se te stvari dogajajo po Svetem duhu. Sveti duh je nežna stvar, ni nasilen, nasprotno temu, kakor smo vajeni sicer iz življenja, iz družbe v kateri živimo,« je v Misijonskem jutru naglasil Marko Rijavec.
»Bog želi, da človek razume, da je ta ponudba vedno samo ponudba, da se lahko odloči tudi drugače. Meni to kaže na dostojanstvo, ki ga Bog daje človeku...« je še dodal.
Z župnikom iz Idrije, g. Markom Rijavcem smo tretje misijonsko jutro razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako se bomo z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero? Vabljeni, da pogovoru prisluhnete v celoti.
Slavko Rebec: Bog stvarnik kot »programer«?
»Če nekoliko v šali rečem, program rojstva človeka običajno deluje tako, da morata biti uporabnika oziroma operaterja dva, moški in ženska. Po njuni ljubezni in intimnem odnosu se, z nekaj sreče, združita dve majhni celici in nastane novo telo, nov človek. V primeru Jezusa Kristusa in device Marije, pa si je programer sveta, Bog Stvarnik, zamislil izjemo,« je današnji del veroizpovedi, v malem misijonskem nagovoru poskušal plastično razložiti msgr. Slavko Rebec, ki pravi, da na tak način ponavadi poskuša mladim približati to skrivnost vere.
»Mladi sicer ponavadi na tej točki razlage vprašajo: Ja, ma, kako je to možno, kako se je to zgodilo?« Jaz ne vem. Tako kot ne vem, kako programer naredi računalniški program in kako ga spremeni in kot ne vem, kako računalniški program, ki ga sicer vsak dan uporabljam, deluje v ozadju.«
Jaz se pač naučim uporabljati ukaze in vidim, da deluje. Tako tudi ne vem, kako je Bog, stvarnik sprogramiral naš svet. Spoznavam pa, kako ta svet deluje,« je še naglasil Rebec. Vabimo, da njegovemu nagovoru prisluhnete v celoti.
Današnji glavni misijonski nagovor škofa Jurija Bizjaka
Škof Jurij Bizjak je današnji osrednji misijonski nagovor začel s slikovitim orisom razmer, v katerih se je zgodilo angelovo oznanenje: »Zgodovina izvoljenega ljudstva se je začela z Abrahamom, ki je 'oče vseh vernih', in je dosegla svoj vrhunec z Marijo, ki je 'mati vseh vernih'. In med njima je bilo približno sto rodov vernih očetov in mater, vsak rod po dvajset let, ki so svojo vero zvesto predajali naslednjemu rodu.«
»Gospodovo oznanjenje pomeni velikansko prelomnico: Vedelo se je, da bo Maziljenec rojen iz Davidovega, to je iz Judovega rodu. Ni pa bil znan čas in ni se vedelo za kraj, pa tudi za ime mladenke ni vedel nihče. Samo izvoljeno ljudstvo je dolga stoletja vztrajno in zvesto ohranjalo vero v Božjo obljubo in upanje v Božje učlovečenje,« je še pojasnil škof Bizjak in v nadaljevanju tudi pojasnil kaj pomeni vera iz oznanjenja, vera iz poslušanja in vera iz del.
Nagovor pa je zaključil z besedami: »Svetim piscem ves svet govori o Bogu in vse, kar je na svetu dobro in lepo, so uporabili za odkrivanje Boga. Toda zadnja beseda vseh knjig, zadnja beseda v Knjigi razodetja je pogovor med Kristusom in Cerkvijo, to je pogovor med dvema zaročencema. Bratje in sestre. Naša današnja prošnja naj bo za mlade, da bi resnično cenili in vzljubili najlepše in najsvetejše poslanstvo, poslanstvo očeta in matere. Amen.«
Nagovor si lahko tudi ogledate na našem YouTube kanalu in spletni strani Radia Ognjišče.Ob 20. uri pa se bo začel Pogovorni večer s škofom Jurijem Bizjakom z naslovom "Vprašajte škofa". Dobrodošli, vprašanje boste lahko v koprski Rotundi blaženega Elije zastavili tudi vi.
Danes smo v škofiji Koper
Če bi potovali od njenega najbolj severnega do najjužnejšega dela, bi naredili 210 kilometrov, široka pa je - no od vzhoda do zahoda meri okrog 70 km. Ozemlje je - zanimivo - pretežno hribovito ali gorato. Glavni zavetnik škofije je bil sv. Jožef delavec, ki goduje 1. maja.
Od leta 2020 pa je zavetnik sveti Hieronim, duhovnik, spoznavalec in cerkveni učitelj, ki goduje 30. septembra. Rojen je bil okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. V Betlehemu je dokončal svoje življenjsko delo: prevod Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine.
V koprski škofiji je temu svetniku in cerkvenemu učitelju posvečenih šest podružničnih ali romarskih cerkva: Bošamarin – župnija Koper-stolnica, Čelje – župnija Ilirska Bistrica, Koritnice – župnija Knežak, Kozana – župnija Biljana, Nanos – župnija Podnanos in Topolovec – župnija Sočerga.
Dve dobri zgodbi
Skavt Žiga Černilogar Munih je spregovoril o delovanju skavtov in oratoriju v župniji Idrija. Prepričan je, da tovrstni projekti mlade povezujejo in tudi oblikujejo. Klementina Bajec iz Zavoda Karitas Samarijan pa nam je predstavila delovanje Materinskega doma Solkan in Šempeter in sicer, kako pomagajo mamicam in otrokom in kaj opažajo pri svojem delu.
Kaj prinaša 3. dan radijskega misijona?
Letos se vsak dan posvetimo eni od slovenskih škofij. Današnja je bojda najstarejša. V pismih papeža Gregorja Velikega se leta 599 omenja škof tudi v Kopru. Prvi zgodovinsko izpričani koprski škof je bil Janez v 8. stoletju.
V času Avstro-Ogrske so sedež ukinili, novi škof se je imenoval tržaško-koprski in stolna cerkev je postala konkatedralna. Zadnji slovenski škof v Trstu je bil Andrej Karlin, ki se je moral z nastopom italijanskega nacionalizma, ki je bil povezan s fašizmom, odpovedati škofijskemu sedežu.
Po osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo je papež Pavel VI. leta 1977 obnovil koprsko škofijo, jo povečal in priključil slovenski metropoliji v Ljubljani. Prvi redni škof je postal njen dotedanji administrator Janez Jenko. Po desetih letih ga je nasledil Metod Pirih, med letoma 2012 in 24 je bil škof Jurij Bizjak, novembra lani pa je koprski škof postal Peter Štumpf.
Grb je modre barve, na katerem je zlato sonce (ki predstavlja Kristusa) s križem razdeljeno v štiri polja (štiri enote, iz katerih je nastala sedanja škofija). Vsako ima po sedem žarkov v obliki plamenov, ki predstavljajo sedem zakramentov, sedem darov Svetega Duha, sedem telesnih in sedem duhovnih del usmiljenja.
Ste se že naročili na podkast letošnjega radijskega misijona?
V video obliki vam bodo letos na voljo vsi glavni misijonski nagovori, ki jih pripravljajo naši škofje in sicer na našem YouTube kanalu in na tem našem osrednjem spletišču.
Naše misijonske vsebine so vam v avdio obliki na voljo v našem audio arhivu in v vseh najpomembnejših podkast imenikih, zato vas vabimo, da jih v svojem priljubljenem podkast odjemalcu poiščete in se nanje naročite:
