Bo državi uspelo zgraditi 20 tisoč javnih najemnih stanovanj?

Slovenija | 07.04.2025, 12:55 Andrej Šinko

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane zakonske spremembe, ki so v javni obravnavi, vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Del strokovne javnosti ocenjuje, da je vladni cilj, kljub precejšnjemu povečanju finančnih sredstev, nerealen.

Država bi morala, da bi dosegla zastavljeni cilj, letno zgraditi 2000 javnih najemnih stanovanj. Minister Simon Maljevac je ob predstavitvi zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj poudaril, da je ključno, da se izdatno poveča finančna vlaganja.

Predsednik upravnega odbora Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak pa pojasnjuje, da je slovenska gradbena operativa na letni ravni sposobna zgraditi 1000 stanovanj. »Četudi bi imela več denarja obstajajo tudi drugi faktorji, ki vplivajo na zmožnost ustvarjanja tega cilja. Zemljišča so tista, ki so največji problem.«

Zlasti v Ljubljani, kjer bo po besedah Novaka tudi v prihodnje zelo težko zagotoviti površine za gradnjo. Omejeni letni 100 milijonski vložek bi po besedah sogovornika lahko dajal določene učinke na daljši rok.

Novaku se zlasti za mobilizacijo praznih stanovanj zdi primernejša uvedba nekoliko višjega, modernejšega nepremičninskega davka. »Če za eno stanovanje plačate 100 evrov davka, do točke družinskega premisleka ne pride. Če bi se pogovarjali o 500 evrih davka pa bi vseeno razmisli, če je neko nepremičnino smiselno prodati.«

Javna najemna služba in vpliv demografije

Prazna stanovanja bi se lahko mobiliziralo tudi prek javne najemne službe. Tako bi posamezniki ohranili lastništvo, vendar pa bi zadeva po besedah sogovornika morala biti zastavljena bistveno drugače kot je trenutno.

Kljub napovedanim vlaganjem v gradnjo najemnih stanovanj pa ni pričakovati zaznavnega vpliva na nepremičninski trg v prihodnosti. »Spremembe na področju demografije, staranja prebivalstva bodo veliko močneje vplivale na trg kot 1000 stanovanj, ki jih bo na leto domnevno zgrajenih in razpršenih po Sloveniji. Cene se ne bodo znižale,« je ocenil Novak.

Pojasnil je, da bi se zadeva bistveno spremenila, če bi v zelo kratkem času na določeni lokaciji zagotovili izjemno veliko javnih najemnih stanovanj, kar pa ni mogoče. Prav tako so za spremembe nujna sistematična vlaganja, ki pa jih lahko, po besedah sogovornika, odnese že sprememba prioritet, saj so geopolitične razmere zelo zapletene, izzivov pa je ogromno.