Z glasbo voditi v odnos

Via positiva 27. 03. 2025, 18:00 | Nataša Ličen

Na Akademiji za glasbo bo desetega aprila mednarodni posvet o avtizmu. Svetovni dan avtizma obeležujemo drugega aprila. Po treh letih, ko je bil simpozij zapored na Bledu, bo letos prvič na Akademiji za glasbo, z naslovom Skrivni svet avtizma. Otroci z avtizmom, oziroma z motnjo avtističnega spektra, so naše zrcalo. Posvet, ki se pripravi skupaj s starši otrok z avtizom, je edinstvena priložnost za njihove otroke, da igrajo na odru, za odpiranje skrivnosti avtizma ter da se jih nagovarja s strani različnih strokovnih in tudi laičnih pogledov, za strokovno srečanje in izmenjavo z obiskovalci.

Nuša Piber je profesorica glasbe, Willemsova učiteljica, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, predvsem pa je zagovornica pravic otrok z avtizmom. »Delo z otroki je nekaj, kar me najbolj zanima in mi je v veselje. Zgodbe so različne in niso lahke. Osebe z avtizmom imajo izjemen posluh za glasbo, ki pa je žal pogosto spregledan, ker se lahko skrije za ostala vedenja.«

Verjamem, da bomo s posvetom odklenili kakšno srce in bo za otroke z avtizmom v prihodnje več glasbenih učilnic po Sloveniji.

Božja pristotnost v skupinskem prepevanju in zvoki z namenom

»Otroci z avtizmom nas nagovarjajo k spremembi, sporočajo nam univerzialno resnico. Sporočajo nam, da je vsega preveč. Ko se ukvarjamo z njimi, potem pristopamo drugače tudi do zdravih otrok. Bolj kot bo okolje strukturirano, manj bo težav v vedenju otrok. Zahtevajo predanost. Naučili so me, da se z njimi ne da delati, če smo v mislih razpršeni. Smo veseli kot učitelji? Smo predani, delujemo v trenutku, smo živi?, to krožimo med učence, med otroke, tako tiste z avtizmom kot vse ostale.«

Avtizem spoznavamo, ne glede na to, koliko let se ukvarjamo z otroki z avtizmom, je vsaka ura dela z njimi neko novo spoznanje in nova zgodba.

»Vedno več razmišljam ravno o tem, kako prav glasba ponudi odnos do otroka in kako velikokrat želimo z otroki z avtizmom postopati na način, ki ne ponudi odnosa. Odnos je ključen. Študij na Akademiji je bil dober temelj, na katerem sem svoje znanje lahko nadgradila. Pogrešala sem le določeno širino. Pristop je bil zame preveč (samo)razumski, želela sem si, da na otroka pogledamo kot na bitje, ki že zelo bogato pride na svet. V zadnjih letih se je študij glasbene pedagogike zelo razvil. Vključeno je tudi poučevanje učencev s posebnimi potrebami, to je pač razvoj.«

Kot družba smo še vedno na preizkušnji razumevanja in sprejemanja drugačnosti

»Ljudje oblikujemo sistem. Vedno pravim, da je odvisno od učitelja. Ljudje smo tisti, ki spreminjamo prostor in pogoje za otroke, ki so se rodili drugačni. Bi pa vseeno dodala, da se sistem prepočasi prilagaja razmeram, ki so realno po šolah. Ljudje smo - če drugega ne, dolžni opozoriti kaj kot učitelji potrebujemo, česa ne zmoremo in kje so nujna dodatna znanja. Opozarjati oblikovalce sistema na spremembe, tu mislim da smo premalo aktivni.«

Slušni trening - posebej slušno občutljivim, lahko poamga, da pozneje lažje sprejemajo različne zvoke iz okolice.

»Delo z otroki s posebnimi potrebami se je pri meni zgodilo po naključju. Z odnosom se ukvarjam v zadnjem času, do tega me je pripeljal učenec, ki ima težjo obliko avtizma in s katerim se preko glasbe zelo dobro povezujeva. V uri glasbe, ob igranju klavirja, on na nek način izgubi - bi lahko rekla, avtizem. Odnos vzpostavimo ne z glavo, ampak pri srcu. Ko je mirno, tudi on lahko v miru deluje. Takšen otrok ima zapletene možgane. Zapomni si vse detajle, vsaka drugačnost ga iztiri in težko sprejema spremembe. Ima pa izreden spomin in popoln glasbeni posluh. Skozi odnos trenirava, da se uči sprejemati spremembe, da ob tem ne doživalja več stiske.«

Se bojimo avtizma?

»Če govorimo o normalnosti, s tem zaobjamemo zelo majhen krog. Ne samo, da se avtizma bojimo, slabi smo v komunikaciji, ni dovolj zaupanja in sodelovanja, tudi med strokovnjaki. Veliki izzivi so tudi pri umeščanju teh otrok v sistem. Absolutno so zahtevni, a vzemimo to za izziv. Ključnega pomena za njihov napredek so tudi nastopi, oder. V sklopu Čudovitega uma si prizadevamo za aktivno nastopanje, da otrokom omogočimo oder, kjer so nagrajeni z aplavzem. Tudi starši, vsi potrebujemo trenutke, ko smo ponosni na svoje otroke. Trudimo se ustvariti takšne priložnosti.«