
Skavti pri sveti maši v ljubljanski stolnici | (foto: Marko Pleterski - XOD)
To delaš zastonj?
Novice | 01.04.2025, 12:39 Marjana Debevec
Slovenski katoliški skavti praznujejo 35. obletnico ustanovitve. Za vse sadove, ki so jih v tem času prejeli, so se zahvalili pri sinočnji sveti maši, ki jo je v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore.
Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov povezuje več kot 5800 aktivnih članov. Razdeljeni so v štiri starostne skupine, vodi pa jih 1000 prostovoljcev.
Kot poudarjajo, je osnovni namen njihove vzgoje prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti.
O svojem poslanstvu je načelnik Nejc Kurbus pri sinočnji zahvalni sveti maši ob 35. letnici delovanja slovenskih skavtov povedal:
Med nami in z Bogom
»Danes me je nek sodelavec vprašal: 'Kaj greš spet v Ljubljano? Pa spet k tem skavtom? Kako se ti da? To delaš zastonj? To gotovo ni zastonj...' In že prej sem razmišljal o tem, da je skavtstvo udejanjanje ljubezni, naše prostovoljstvo med nami ter med Bogom in nami.«
Načelnica Tjaša Sušin je spomnila, da bodo praznovanja ponovili tudi po vseh stegih. »Na državni ravni pa smo trenutno v akciji priprave skavtske planinske transferzale. Od danes naprej je mogoče žig odtisniti tudi pri skavtski hiši. Tako da vabljeni h gibanju po naših gorah previdno in varno. 22. oktobra pa bo slavnostni dogodek v festivalni dvorani.«
Matejev, Tjašin, Rokov,... Bog
Za vse njihovo delo se jim je pri sinočnji sveti maši zahvalil tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ob srečanju Mojzesa z Bogom v gorečem grmu je spomnil na njihova srečanja ob tabornih ognjih.
»Vse to je lepa priložnost, da se tudi pogledi skavtov odpirajo za podobo Boga, ki želi biti z vsakim od vas v osebnem odnosu. Kakor je bil v zgodovini Abrahamov, Izakov in Jakobov Bog, tako želi danes biti Matejev, Žanov, Rokov, Anitin, Olgin Bog.«
Nadškof Zore jim je še zaželel, naj jih druženje okrog tabornega ognja spreminja, da bodo srečo podarjali drugim in v duhu svojega ustanovitelja svet zapustili za kanček boljši, kot so ga dobili.