Trendi podpore političnim strankam: Kdo pridobiva in kdo izgublja?

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 odstotka) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Podpora vladi ostaja nizka

Podpora vladi ostaja na nizki ravni in se ni bistveno spremenila. Po Meršetovih besedah je težko pričakovati še nižjo oceno: "Podpora vladi se ni bistveno spremenila, ostaja približno tam, kjer je bila. Je pa res, da je že zdaj zelo nizka, praktično nižje skoraj ne more iti." Poudarja, da večina ljudi vlado ocenjuje z najnižjimi ocenami: "Če bi to pretvorili v šolske ocene, bi bilo to komaj zadostno."

Dejavniki nezadovoljstva

K slabemu ugledu vlade prispevajo številne politične in gospodarske poteze, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. "Vsak teden, ko delamo tedenski pregled, se ne moremo načuditi bizarnostim, ki se dogajajo. To se dogaja tako pogosto, da smo na njih postali skoraj odporni," pravi Merše. Kot primer navaja incident v parlamentu: "Mislim, da parlament še ni padel tako nizko, da bi predsednica parlamenta dvigovala krilo sredi seje."

Hkrati pa izpostavlja finančne posledice vladnih odločitev: "Vsak teden ali vsak mesec znova udarjajo po denarnicah državljanov. In hkrati tudi na neki simbolni ravni znižujejo ugled države, politike in institucij, ki jih ta politika predstavlja."

Stabilnost političnih blokov

Kljub padanju podpore vladi koalicijske stranke ne izgubljajo bistveno. Merše poudarja, da je slovensko volilno telo močno blokovsko razdeljeno, kar pomeni, da volivci redko prestopajo med levim in desnim političnim polom. "Trenutno znotraj vladne koalicije oziroma levega bloka ni na vidiku resnih novih projektov, ki bi lahko kanalizirali razočarano podporo vladi. Ta se še vedno drži v okviru t. i. anti-Janša sentimenta."

Dodaja še: "Strah pred Janezom Janšo in desno koalicijo je še vedno večji od razočaranja nad aktualnim delom vlade. To je tisto, kar trenutno preprečuje večji premik volivcev."

Gibanje Svoboda in novi politični akterji

Gibanje Svoboda je s prejšnjo volilno zmago močno vplivalo na kadrovsko strukturo v državnih institucijah. "Podreditev večine državnega sistema je zagotovila, da so določeni kadri še vedno vezani na Gibanje Svoboda, kar zmanjšuje prostor za novo močno levo stranko," pojasnjuje Merše.

Kljub temu dopušča možnost sprememb: "Do volitev je še eno leto, kar pomeni, da se lahko zgodi marsikaj. Toda v preteklosti se je pokazalo, da volilne zmage niso toliko odvisne od prehajanja volivcev med bloki, ampak od volilne udeležbe."

Novi akterji na politični sceni

Merše je komentiral ttudi vzpon nekaterih novih strank: "Demokrati delno jemljejo glasove SDS-u, Novi Sloveniji, pa tudi Gibanju Svoboda. Posebni so, ker presegajo stroge blokovske delitve in nagovarjajo sredinske volivce."

Kar zadeva Resni.co, je njegov pogled jasen: "Gre za antisistemski projekt, ki ne jemlje bistveno glasov etabliranim strankam, ampak prerazporeja glasove manjših, obrobnih gibanj."

O stranki Vesna pravi: "Gre za ekološko levičarski projekt, ki se spogleduje s povezovanjem z Levico. Njihov doseg je sorazmerno nizek, saj nimajo podpore večinskih medijev ali kapitala levega političnega omrežja."

Možne koalicije po naslednjih volitvah

Glede na trenutno razporeditev glasov bi sestavljanje prihodnje vlade bilo izjemno zahtevno. "Če bi bile volitve danes, bi bila koalicija zelo težko sestavljiva. Noben blok ne bi imel večine, zato bi bilo potrebno sodelovanje čez sredino."

Dodaja še: "Čeprav se javno ne govori o sodelovanju med SDS in Gibanjem Svoboda, v zakulisju obstajajo določeni stiki. Če pride do pat pozicije, ne bi izključil niti možnosti velike koalicije."

Podpora obrambi in napotitvi vojakov v Ukrajino

V anketi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje obrambe. Več ljudi podpira povečanje obrambnih investicij, kot jih ne podpira. Vendar se nasprotovanje napotitvi vojakov v Ukrajino kaže kot precej izrazito. "Ljudje se bojijo posledic takšne odločitve – od ruskega odziva do človeških žrtev," meni Merše.

Ob tem opozarja na zapostavljenost slovenske vojske: "Slovenska vojska je žalostno nepripravljena na kakršnokoli resno terensko posredovanje. Preden bi sploh lahko govorili o vojaških misijah, bi bilo treba to najprej urediti."