dr. dr. Klemen Jaklič | (foto: Bor Slana / STA)
Status quo in pravna stroka: Pogled ustavnega sodnika Klemena Jakliča
Spoznanje več Alen Salihović
Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je bila v živo, zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Z novim sodnim letom je ustavni sodnik Jaklič podal oceno preteklega leta in vizijo za prihodnost. Njegovo stališče je jasno: slovenski pravni sistem je ujet v status quo, ki ohranja in še nadalje ustvarja razlike med privilegiranimi in diskriminiranimi skupinami, kar se odraža tudi v pravni stroki. Jaklič poudarja, da obstoječi sistem vpliva na kadrovanja, napredovanja, same pravne odločitve in splošno delovanje pravosodja.
V svojih ločenih mnenjih se je pogosto opredelil proti odločitvam, ki so, po njegovem mnenju, sledile interesom določenih skupin in ne idealom prava oziroma svobodne demokratične družbe. Opozarja na razdeljenost pravniškega poklica: na eni strani so tisti, ki so posredno ali neposredno, ter zavedno ali nezavedno, vpeti v sistemske privilegije, na drugi strani pa manjšina, ki se trudi delovati avtonomno in neodvisno ter v tem smislu pokončno ne glede na omenjeno večinsko okolje.
Pomanjkanje poglobljenega poznavanja ustavne sodne doktrine v Sloveniji
Jaklič, ki je študiral in dolga leta delal v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, opozarja na pomanjkanje poglobljenega poznavanja ustavne sodne doktrine v Sloveniji. Meni, da je za resnično neodvisno in avtonomno odločanje ključno dosledno pravno argumentiranje, ki mora dokazati enakopravno odločanje v podobnih primerih in tako vse bolj izgrajevati ustavnosodno doktrino, ki v vsakem bodočem podobnem primeru jasno veže tudi sodnika samega. Po njegovem mnenju pa je slovensko ustavno sodišče v zadnjih letih pri številnih vprašanjih ravnalo ravno nasprotno in razgradilo marsikateri del dotlej izgrajene ustavnosodne doktrine s sprejemanjem nekonsistentnih odločitev.
Jaklič poudarja: "Če se odločamo enkrat tako, drugič drugače, odvisno od tega, kaj so specifičosti posameznega primera, vključno z rezultatskimi interesi, to ni več pravo."
Ne smemo dovoliti, da bi se ustvarila večina, ki bi po lastni presoji odločala, kateri primeri so pomembni in kateri ne. To bi omogočilo, da bi se nekatere primere pometalo pod preprogo, druge pa privilegiralo
Nemški model dveh senatov?
Glede reform ustavnosodnega področja opozarja na prezasičenost ustavnega sodišča z obravnavo vseh primerov, kar povzroča dolgotrajne postopke. Kot možno rešitev navaja nemški model dveh senatov, ki bi omogočil hitrejše in učinkovitejše odločanje. Ob tem pa se zavzema za reforme, ki ne bi vključevale diskrecijske izbire primerov, saj bi to po njegovem mnenju v slovenskem sistemu dodatno okrepilo vpliv interesnih skupin.
»Ne smemo dovoliti, da bi se ustvarila večina, ki bi po lastni presoji odločala, kateri primeri so pomembni in kateri ne. To bi omogočilo, da bi se nekatere primere pometalo pod preprogo, druge pa privilegiralo,« opozarja Jaklič.
Jaklič ostaja optimist in verjame, da bo v prihodnjih letih prišlo do preboja, ki bo omogočil bolj avtonomno in strokovno pravno odločanje. Prepričan je, da se bodo razmere na ustavnem sodišču s časom spremenile in da bo prihodnja sestava sodišča bolj dosledno uveljavljala ustavno pravno doktrino. Njegova vizija ostaja jasna: pravni sistem, ki temelji na argumentirani in dosledni pravni praksi, ne glede na interesne, politične ali druge zunanje vplive.
