Matevž Čelik Vidmar | (foto: Jože Suhadolnik)
Kaj smo dobili namesto Urada za verske skupnosti?
Slovenija Tone Gorjup
Nedavno smo objavili prispevek v Mozaiku dneva o sodelovanju vlade z verskimi skupnostmi. V njem smo zmotno navedli, da je novela Zakona o verski svobodi, ki jo je Državni zbor sprejel na seji 20. septembra 2023, uvedla tudi ukinitev Urada za verske skupnosti. Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo "trditev ne drži, saj se je novela zakona nanašala zgolj na spremembo višine prispevkov za verske uslužbence". "Urad za verske skupnosti je bil ukinjen leta 2012, ko je vlado vodil Janez Janša," so zapisali in dodali, "da je področje verske svobode istega leta prešlo v pristojnost Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, od leta 2013 pa je v pristojnosti Ministrstva za kulturo, kjer je Urad za verske skupnosti deloval kot notranja organizacijska enota". "Urad je bil dokončno ukinjen v času drugega mandata ministra Vaska Simonitija," so v popravku, ki smo ga dolžni objaviti v skladu s 26. členom zakona o medijih zapisali na ministrstvu za kulturo.
Komentar in pojasnilo novinarja Toneta Gorjupa
Opravičujemo se za zmotne navedbe v prispevku »Kaj smo dobili namesto Urada za verske skupnosti?« in v prispevku v oddaji Mozaik dneva. Hkrati smo hvaležni, da smo poslušalcem lahko posredovali nekaj informacij o trenutnem delovanju Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo, ki deluje v sklopu Ministrstva za kulturo. Prvo prošnjo smo na Službo za odnose z javnostmi naslovili 3. januarja 2025, drugo 22. januarja, a ni bilo odziva. Po telefonskem klicu in vezavi na številko, kjer se ni nihče oglasil smo ponovili prošnjo 27. januarja (tokrat tudi na oba zaposlena v službi za odnose z javnostmi osebno). Po nekaj dodatnih telefonskih klicih in še dveh pisnih prošnjah smo se uspeli dogovoriti za sogovornika in njegov prost termin. Po zahtevi za popravek, kjer nas je Ministrstvo opozorilo na zmotne navedbe, smo skušali vsaj bežno tudi sami preveriti nekatere podrobnosti.
Sezanjeni smo bili, da je bila ukinitev urada kot samostojne vladne službe leta 2012 posledica racionalizacije celotne državne uprave s ciljem zmanjšanja proračunskih sredstev. Takrat so bila ukinjena tudi določena ministrstva in združena v večja ministrstva. Področje kulture in šolstva je prešlo v super ministrstvo - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Urad za verske skupnosti začel delovati kot notranja organizacijska enota novega združenega Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; v novo službo so bili premeščeni tudi vsi zaposleni takratne vladne službe. In še to: Zadnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je po tem, ko je bil Urad za verske skupnosti ukinjen kot notranja organizacijska enota Ministrstva za kulturo s spremembami Zakona o državni upravi predvidela ponovno ustanovitev samostojne vladne službe – Urad Vlade za verske skupnosti, ki pa naj bi začela delovati šele s 15. 1. 2024.
Verska svoboda je pomembna za vse
Nove zakonske rešitve so oblikovane po meri trenutne oblasti, zato nas je zanimalo, kako deluje nova služba. Ob prvem letu delovanja smo se obrnili na ministrstvo za kulturo in državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, ki je odgovoren za področje verske svobode, je spomnil: »Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki vsakemu posamezniku omogoča in zagotavlja pravico, da sam izpove svojo vero in prepričanje. V skladu s tem je ta služba zadolžena da podpira dejavnosti, ki omogočajo izražanje verskih prepričanj, obredov in praks. Ker verska svoboda je pomembna za vse, je pomembna za strpnost, je pomembna za medsebojno spoštovanje, za družbeno povezanost ... Na ta način lahko sobivamo in smo kot ljudje med sabo povezani.«
Pripravili so tudi prvo poročilo o delu tistega dela službe, ki je odgovorno za področje uresničevanja verske svobode. Kot je povedal državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, na ministrstvu težijo k enakopravni obravnavi vseh verskih skupnosti ter pri zagotavljanju podpore in pogojev za uresničevanje verske svobode. Zaradi števila vernikov in uslužbencev v Katoliški cerkvi je veliko stvari, vlog in obravnav povezanih prav z njo. V lanskem letu smo na ministrstvu izdali več kot šestdeset različnih upravnih odločb in potrdil v zvezi s tem in večina teh je bila za sestavne dele Katoliške cerkve. Drugače pa sodelovanje z vsemi poteka na enak način, je še dejal državni sekretar.
Posebna statusna oblika
Glede upravnih odločb lahko omenimo, da imajo verske skupnosti in njihovi sestavni deli kot so župnije, redovne skupnosti in podobno po Zakonu o verski svobodi posebno statusno obliko. Katoliška cerkev je pravna oseba, pravno osebnost pa dobijo tudi na primer župnije, če za njo zaprosijo. Pridobijo jo z izdajo potrdila o tem statusu s strani omenjene službe ministrstva za kulturo, na podlagi katerega se vpišejo v poslovni register - AJPES. To potrdilo, ki ga je treba obnavljati, je potrebno med drugim za urejanje bančnega, internetnega in upravnega poslovanja. Znano je tudi, da so samo registrirane verske skupnosti in sestavni deli, ki so pridobili pravno osebnost, tudi upravičenci do donacij iz naslova dohodnine.
Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice skrbi tudi za finančno podporo in sicer za delno plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev. Ta je bila v letu 2024 nižja kot leto prej. Znašala je približno 2.6 milijona evrov. Do nje je bilo upravičenih 685 upravičencev. Razlog za znižanje je po eni strani manjše število prejemnikov, po drugi strani pa spremembe Zakona o verski svobodi iz oktobra 2023, ki so znižale delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev.
