Kaj smo dobili namesto Urada za verske skupnosti?

Slovenija | 20.02.2025, 10:03 Tone Gorjup

Oktobra 2023 smo dobili v Sloveniji nov oziroma spremenjen Zakon o verski svobodi. Z njim je ugasnil Urad za verske skupnosti, ki je deloval v sklopu Ministrstva za kulturo. Zato je bilo Službi za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu v začetku lanskega leta priključeno tudi področje verske svobode. Tako smo dobili približno pred letom dni dobili Službo za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.

Verska svoboda je pomembna za vse

Nove zakonske rešitve so oblikovane po meri trenutne oblasti, zato nas je zanimalo, kako deluje nova služba. Ob prvem letu delovanja smo se obrnili na ministrstvo za kulturo in državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, ki je odgovoren za področje verske svobode, je spomnil: »Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki vsakemu posamezniku omogoča in zagotavlja pravico, da sam izpove svojo vero in prepričanje. V skladu s tem je ta služba zadolžena da podpira dejavnosti, ki omogočajo izražanje verskih prepričanj, obredov in praks. Ker verska svoboda je pomembna za vse, je pomembna za strpnost, je pomembna za medsebojno spoštovanje, za družbeno povezanost ... Na ta način lahko sobivamo in smo kot ljudje med sabo povezani.«

Pripravili so tudi prvo poročilo o delu tistega dela službe, ki je odgovorno za področje uresničevanja verske svobode. Kot je povedal državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, na ministrstvu težijo k enakopravni obravnavi vseh verskih skupnosti ter pri zagotavljanju podpore in pogojev za uresničevanje verske svobode. Zaradi števila vernikov in uslužbencev v Katoliški cerkvi je veliko stvari, vlog in obravnav povezanih prav z njo. V lanskem letu smo na ministrstvu izdali več kot šestdeset različnih upravnih odločb in potrdil v zvezi s tem in večina teh je bila za sestavne dele Katoliške cerkve. Drugače pa sodelovanje z vsemi poteka na enak način, je še dejal državni sekretar.

Posebna statusna oblika

Glede upravnih odločb lahko omenimo, da imajo verske skupnosti in njihovi sestavni deli kot so župnije, redovne skupnosti in podobno po Zakonu o verski svobodi posebno statusno obliko. Katoliška cerkev je pravna oseba, pravno osebnost pa dobijo tudi na primer župnije, če za njo zaprosijo. Pridobijo jo z izdajo potrdila o tem statusu s strani omenjene službe ministrstva za kulturo, na podlagi katerega se vpišejo v poslovni register - AJPES. To potrdilo, ki ga je treba obnavljati, je potrebno med drugim za urejanje bančnega, internetnega in upravnega poslovanja. Znano je tudi, da so samo registrirane verske skupnosti in sestavni deli, ki so pridobili pravno osebnost, tudi upravičenci do donacij iz naslova dohodnine.

Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice skrbi tudi za finančno podporo in sicer za delno plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev. Ta je bila v letu 2024 nižja kot leto prej. Znašala je približno 2.6 milijona evrov. Do nje je bilo upravičenih 685 upravičencev. Razlog za znižanje je po eni strani manjše število prejemnikov, po drugi strani pa spremembe Zakona o verski svobodi iz oktobra 2023, ki so znižale delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev.