Perne: Težava so posamezniki, ki se sami radikalizirajo

Evropska Unija | 18.02.2025, 18:20 Petra Stopar

V tem mesecu je Evropo pretreslo večje število napadov, samo pretekli teden sta bila dva, v Münchnu in Beljaku. Za slednjega je policija potrdila, da je bil povezan s skrajno Islamsko državo. Da je prav terorizem še vedno ena izmed večjih groženj notranji varnosti v Evropi, je za naš radio ocenil varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Sobotni napad v Avstriji, ko je 23-letni sirski islamist z nožem ranil mimoidoče, pri čemer je življenje izgubil štirinajstletnik, so obsodile tako politika kot Katoliška cerkev in islamska skupnost v Avstriji. Krški škof Jože Marketz je družinam žrtev zagotovil svoje molitve in bližino. Dejal je, da so mnogi zaskrbljeni za prihodnost in varnost v svoji domovini. Danes ob 18.00 se je v Beljaku začel spominski pohod, nato pa bo v župnijski cerkvi Sv. Jakoba ekumensko bogoslužje, ki ga bosta vodila krški škof Marketz in superintendent evangeličanske cerkve Manfred Sauer.

Obveščevalno-varnostne službe pred izjemno težko nalogo

Strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Boštjan Perne ocenjuje, da varnost, npr. pred terorističnimi napadi, zadnje čase ostaja približno enaka. »Imamo ogromno število posameznikov, ki so znani obveščevalno-varnostnim službam in so potencialni storilci terorističnih dejanj, medtem ko se številni novi mladi radikalizirajo in prav tako lahko postanejo storilci terorističnih dejanj, kot je bil nedavni v Beljaku. V tem primeru je šlo za mladega Sirca, ki je dobil dovoljenje za bivanje oz. ustrezne papirje, a se je radikaliziral preko Tik Toka oziroma preko socialnih omrežij,« in to zgolj v času nekaj tednov.

Perne meni, da imajo danes in bodo imele v naslednjih letih obveščevalno-varnostne službe pri identificiranju t. i. volkov samotarjev ali posameznih storilcev izjemno težko nalogo. »Takšnih potencialnih tarč ali potencialnih teroristov je recimo po posameznih državah, recimo v Franciji, vsaj od približno 30.000 do 40.000, v Nemčiji podobno število, v Avstriji verjetno nekoliko manj, ampak enostavno je to prevelika množica potencialnih teroristov, da bi bil varnostni sistem še stoprocentno učinkovit,« je poudaril.

Na področju nadgradnje varnostnih sistemov narejenih veliko korakov

Na vprašanje, katere ukrepe bi morali sprejeti na ravni Evropske unije za povečanje varnosti, ne da bi pri tem tudi ogrozili temeljnih pravic in svoboščin, je odgovoril, da se to dvoje vedno prepleta. »Prvič - treba je nadaljevati na preventivi, treba je nadzirati splet, pogovore, spodbujati oziroma nadgrajevati delovanje obveščevalnih služb, predvsem s pomočjo tehnike,« ki je po njegovih besedah čedalje boljša, vključno z umetno inteligenco.

Obveščevalno-varnostne službe in varnostni aparati tekoče izmenjujejo informacije. Mnogokrat smo bili že priča, da so sosednje ali druge države opozorile ciljne države na možnost terorističnega napada. Mislim, da je bilo pred časom tako tudi v Avstriji, ki so jo Nemci opozorili na napad. Skratka, povezanost varnostnih sistemov je odlična, se izboljšuje ali je bistveno boljša. Prav tako je napredek pri tehničnem nadzoru.

Kot drugič, pa Perne poudarja tudi potrebo po urejanju nezakonitih migracij: »Če so že prišleki, ki so prišli, radikalizirani, kar se je recimo zgodilo v Nemčiji, če že imajo odločitve sodišč, da bi morali biti izgnani, jih bo pač potrebno poslati nazaj. Obstaja namreč kar veliko število radikaliziranih ali pa kriminalcev, ki bi lahko bili poslani v izvorne države, ampak Evropa se tega še vedno ne loti, in tudi na tem področju bi bilo mogoče narediti več.«