Slovenska sramota: Po devetih letih delovanja Ljubhospic še vedno brez urejenega državnega financiranja

Slovenija 15. 02. 2025, 06:00 s. Meta Potočnik

Edini stacionarni hospic v Sloveniji, Ljubhospic, praznuje 9. leto delovanja in v tem času so sprejeli 9134 uporabnikov. Za primerjavo: v Nemčiji imajo na voljo kar 236 hospicev. Na današnji tiskovni konferenci so znova izrazili obžalovanje, da nobena slovenska vlada te plemenite ustanove za oskrbo umirajočih, še ni vključila v sistem javnega zdravstva z urejenim financiranjem. Ob tem pa ne moremo spregledati, da gre pri pripravi zakona o evtanaziji (lepše se sliši »o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja«) vse po načrtih, saj se ve, da je le-ta cenejša kakor paliativna in hospic oskrba.

Leta 2017 so sprejeli 153 oseb, lani že 254. Najdaljša namestitev je trajala 65 dni, v povprečju so umirajoči v sočutni oskrbi 9 dni. Zahvaljujoč občini Ljubljana, Lekarnam Ljubljana in donatorje zmorejo plačevati nekaj zaposlenih - in vzdrževati stavbo. Tatjana Fink: »Smo redno zaposlena ekipa, ki je na voljo umirajočim in njihovim bližnjim 24 ur na dan. Zdravnica, medicinske sestre, gospodinja, socialni delavec, farmacevt in negovalci. Tu je še 18 prostovoljcev in osebe za duhovno oskrbo različnih verskih skupnosti.«

Ker so edina stacionarna hiša hospica in ker študenti zdravstvenih smeri potrebujejo ta znanja, fakultete prosijo, da bi mogli tam opraviti prakso. A tu je težava, pravi direktor Lekarn Ljubljana Marjan Sedej: »Radi bi postali učni center za hospic oskrbo, saj so ta znanja zelo potrebna. V lanskem letu smo imeli študente, letos pa ne več. Zakaj ne? Ne, ker jih ne bi hoteli. Enostavno nas je tako malo tukaj, da zelo težko še poskrbimo za prakso študentov. In še ena težava je: »ker nimamo uradnega statusa, študenti z delom pri nas ne morejo izpolniti svojih študijski obveznosti. Kot hospic bi morali imeti urejen položaj, in podpisane pogodbe z Ministrstvom za zdravje in z zdravstvenimi izobraževalnimi ustanovami.«

Na vprašanje, zakaj se v teh letih ni premaknilo nič, sta oba dejala, da nenehno trkajo na vrata pristojnih ustanov in vlade, ki imajo v rokah moč odločanja. Novembra so tako vložili novo vlogo za delovno dovoljenje, a se ni zgodilo nič. Bili so tudi na pogovoru pri predsedniku vlade Robertu Golobu, lepo so se pogovarjali, a stanje se ne premakne.

Ob tem pa je žalostno, da ta vlada dela vse, da bi čim prej sprejeli zakon o prostovoljnem končanju življenja, saj so nedavno denimo odvzeli ugovor vesti farmacevtom, ki bodo, če bo zakon sprejet, dolžni izdajati smrtonosne barbiturate oz. strupe. Preberite tukaj. Zato samo upamo, da ljudem dobre volje ne bo zmanjkalo zagona in velikodušnosti, da bodo v Ljubhospicu lahko še naprej sprejemali umirajoče.

Na ta zapis se je odzvala poslanka Svobode Tereza Novak in zahtevala popravek. Zapisala je: "Ne drži, da bi Vlade odvzela odgovor vesti farmacevtom. V 29. členu zakona o PPKŽ je zapisano: Pri izdajanju učinkovin za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in podpornih zdravil farmacevtski strokovni sodelavci lahko uveljavljajo ugovor vesti, če Izdajanje teh sestavin nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem in vesti." 

Več o popravku: radio.ognjisce.si/sl/284/novice/39693/zakon-o-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-vkljucuje-varovalko-za-farmacevte.htm