Damijana MedvedDamijana Medved
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek
Projekt eDediščina, Gov.si (foto: www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt-edediscina/)
Projekt eDediščina, Gov.si | (foto: www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projekt-edediscina/)

Kulture ni brez dediščine. Dediščina je vrednota

Via positiva | 31.01.2025, 10:47 Nataša Ličen

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine, ki je objavljen na portalu eDemokracija. Rok za oddajo komentarjev in pripomb le še danes.

K pogovoru smo za oddajo Via positiva povabili ddr. Vereno Perko, ki je o kulturni dediščini dejala: »Kulturna dediščina je vse kar smo bili, vse kar smo in vse kar bomo, vse kar znamo, kar imamo in kar veljamo. Kulturna dediščina predstavlja narod v celoti in tudi vse človeštvo. Vsaka skupina oziroma narod temelji na svojih koreninah. Današnji čas pa bi najraje porezal te korenine.«

Kaj so ponudili v zameno? Povojni internacionalizem, ki se je sijajno zlil z modelom komunistične partije, socializmom, in prizadevanjem za izbris korenin.

»Vsaka dediščina so vrednote, tisto kar družba ceni, ohranja, raziskuje in si prizadeva, da bi to spoznali tudi prihodnji rodovi. Ni dovolj le ohraniti zidovje, treba jih je spoznavati in vsebinsko ceniti. Če bomo izgubili svojo kulturo in jezik nam ne bodo pomagale nobene univerze. Celo nekateri, ki delajo na polju dediščine, rečejo ob napisanem predlogu zakona, no ja, nič takšnega. Toda, to so naše temeljne pravice, pravice do obstoja, do znanja in našega ugleda nenazadnje. Ne zavedamo se žal dovolj pomena, pomembnosti dediščine

Predlog novega Zakona o varstvu kulturne dediščine.

»S skupno državo Jugoslavijo se je začelo braniti, razvijati in dajati prednost vsemu tistemu, kar je podpiralo skupno idejo jugoslovanstva. Govorilo se je celo o jugoslovanskem narodu ali rasi. Odriniti je bilo treba vse tisto kar k temu ni prispevalo, in to prav jasno niso prispevali jeziki - tudi slovenski jezik ne, in seveda ne katoliška in tudi ne muslimanska vera. Kar je bilo vzeto kot srž jugoslovanske identitete je bilo zbrano okoli srbstva.«

Še vemo, kaj pomeni, da je nekdo živel na veliki nogi, ali kaj pomeni Bogkov kot? Ko kdo reče, ne vem kaj to pomeni, me pretrese. Ne razumemo več stvari, ker niso del našega vsakdanjega govora, razmišljanja in izražanja, s tem smo spodrezali svoje lastne korenine.

Ddr. Verena Perko, muzejska svetnica
Ddr. Verena Perko, muzejska svetnica © Tatjana Splichal

Ddr. Verena Perko je v oddaji zelo celostno razložila vrednoto kulturne dediščine in njeno pomembnost. Kako pomemben je kolektivni spomin s področij dediščine in izročila. Nobeno znanje se ne ukorenini, če ni del pogovora in če ni vsak dan med nami. Kako se Slovenci pogovarjamo o svoji kulturni dediščini? Prisluhnite pogovoru v celoti.

Via positiva
Posteljica, kamor lahko matere odložijo svojega otroka, če zanj ne morejo skrbeti (photo: društvo Betlehem) Posteljica, kamor lahko matere odložijo svojega otroka, če zanj ne morejo skrbeti (photo: društvo Betlehem)

Želela bi si, da bi bili tiho ...

Vse več organizacij in ustanov si prizadeva pomagati mamam v stiski, ko se znajdejo v nepričakovani ali tudi nezaželeni nosečnosti. Podporo jim je izrekel Pohod za življenje, ki je prejšnjo ...

Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca) Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca)

Študentski dom - kalilnica za življenje

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili utrip in bivanje v študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca, ki deluje v Zavodu sv, Stanislava v Ljubljani. Z nami so izkušnje bivanja ...