Sobotna iskrica, ob kateri smo potrebovali robčke

Oddaje | 10.01.2025, 08:52 Rok Mihevc

Legendarna oddaja Sobotna iskrica, ki jo je več kot 30 let na našem radiu ustvarjal Jure Sešek, je prešla v roke mlajši generaciji. Oddaja bo tako živela naprej in prinašala teme zanimive mladim družinam in otrokom. Zadnja Juretova in prva Majina oddaja, že 1499. po vrsti, je postregla z glasbenimi ugankami, obudila spomine in prinesla presenečenja.

V letih ustvarjanja oddaje, ki je iz tedna v teden prinašala novosti, ki so jim radi prisluhnili tako otroci kot starši, se je spletlo veliko poznanstev. »Hvala armadi gostov, ki je prikimala sodelovanju v oddaji. Hvala predvsem direktorju Franciju Trstenjaku, takratnemu uredniku, da sem lahko širil svoja krila, ustvarjal, dodajal, odvzemal, vabil. Užival. Hvala moji družini, za vse opravičene izostanke ob sobotah v treh desetletjih, ki so se nabrale. Hvala Založbi Družina za pokroviteljstvo in še bi lahko našteval.« Predvsem se je zahvalil poslušalcem različnih generacij, ki so iz tedna v teden z veseljem prisluhnili vsebinam oddaje in jo sooblikovali s pohvalami, ali kritikami. »Skupaj smo se igrali, peli, rasli, se učili, študirali, skupaj smo začeli spoznavati poklice, skupaj smo praznovali, ustvarili družine, dobili otroke, mnogi dobili vnuke, brali pravljice in skupaj slavili Boga.«

Dolgoletni voditelj Iskrice Jure je na hudomušen in šaljiv način predal oddajo v Majine roke: »Maja, veš kaj? Tole Radovedno Katro ti poklanjam in z njo predajam oddajo v tvoje roke. Bodi radovedna, otrokom odpiraj nove svetove in naj se iskri.«

Dva naša poslušalca sta se na naših dogodkih spoznala in poročila.

In Maja je nasvet ter popotnico vzela resno in Juretu pripravila glasovne uganke, povezane s prvimi Iskricami, ki jih je ustvarjal. Ugibal je, kdaj so nastali določeni posnetki, čeprav se je v bran postavil z besedami: »Meni res ne gre pomnjenje datumov. Še za letnico poroke moram pogledati na prstan.« Kljub temu mu je uspelo ugotoviti, katerega leta so nastali posnetki, poleg tega pa je na dan privrelo nešteto spominov. »Enkrat mi je gostja, ki sem jo povabil v drugo oddajo na našem radiu, na snemanju povedala, da je zaradi poslušanja Sobotne iskrice šla študirat francoščino. Do tega je pa prišlo, ker je bila pred leti pokroviteljica Iskrice jezikovna šola za otroke. In potem smo zastavili nagradno vprašanje, na katerega je pravilno odgovorila, in se je na tisti jezikovni šoli seznanila s francoskim jezikom, ki jo je tako navdušil, da se je odločila vpisati študij tega jezika na Filozofski fakulteti.« Iskrica pa tudi povezuje in združuje. »Dva naša poslušalca sta se na naših dogodkih spoznala in pozneje poročila.«

Misijonske teme kljub predaji Iskrice ostajajo v Juretovih rokah. Kot pravi sam, si ni nikoli upal misliti, da se bo dobrota ljudi izkazala v tako visokih številkah zbranih zneskov. »Vedno smo upali smo to, da bo dovolj za potrebe, ki so bile izbrane. V zdajšnjih časih so potrebe tolikšne, da že vnaprej vemo, da ne bomo zbrali dovolj sredstev in to misijonarjem tudi povemo. Zdi se nam pomembno, da vseeno prispevamo tisti prvi honorar pri gradnji šol. Zdaj že več let presegamo znesek sto tisoč evrov in sem neizmerno hvaležen za to, misijonarji pa sploh. Naši poslušalci vedno presenetijo, če se spomnim leta poplav v Sloveniji. Vsak je gotovo veliko daroval za domače ljudi, potem pa so izkazali dobroto še za misijone.« Tisto, kar Jureta žene pri organiziranju Pustne sobotne iskrice, so ljudje. »Od nekdaj me je to zanimalo. Rad sem prebiral Misijonska obzorja. Posebno mesto v tej zgodbi ima gospod Mikuš, takrat direktor Misijonskega središča, srčno predan misijonarjem. Te je povabil k nam, da so pričevali, in z navdušenjem sem požiral njihove besede, ki so v meni prebudile željo pomagati, narediti nekaj dobrega za misijonske dežele.«

Iskrica navdihuje

Mnoge generacije, zdaj že odrasle, so srkale vsebine Iskrice. Z njimi se je Jure kot navihan voditelj povezal v živo preko telefonske slušalke, nekatere je celo obiskal na domu, v vrtcih, šolah. Ko so nekateri njegovi zvesti poslušalci slišali, da predaja oddajo, so mu zaželeli obilo uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju radijskih vsebin in obujali spomine, zakaj so sploh začeli poslušati oddajo. »Iskrico sem resnično poslušal od malih nog. Radio Ognjišče je bil pri nas prižgan, odkar pomnim. K poslušanju pa me je pritegnil Jure, ki je bil takrat nekaj posebnega na slovenski radijski sceni. Najprej je poslušala mami, potem pa smo se ji kmalu pridružili še otroci, še posebej radi smo klicali. Tako smo nekako postali na ti, tako na daljavo. Kramljali smo o pesmi tedna, glasovali, pobirali nagrade … Spomnim se, da sva s sestro napisala tudi avtorsko pesem in potem za nagrado dobila polet z letalom nad Slovenijo. Iskrica se mi zdi pomembna še zdaj, predvsem zato, da otroci slišijo kakovostne vsebine, ki jih morda ob trenutku poslušanja niti ne ponotranjijo, ampak ostajajo z njimi nekje v podzavesti in pridejo prav, ko že nekoliko odrastejo. Juretu želim predvsem, da uživa sadove svojega dela. Sam je prišel do spoznanja, da je bilo dovolj, in tega so zmožni samo veliki ljudje,« je povedal poslušalec David Sopotnik.

Ena rednih poslušalk iskrice je še vedno Manca Juvan. Sama je poslušala oddajo, odkar pomni, kot mamica pa je k poslušanju pritegnila svoje otroke. Manca je Jureta presenetila v živo tudi v radijskih prostorih, svojih sobotnih dopoldnevov pa se spominja takole: »Sobotno dopoldne ni bilo namenjeno čiščenju hiše, ampak Sobotni iskrici. Komaj sem čakala, da se je začela. Z njo sem razvijala svoje poslušanje, tudi pisanje, ko sem pisala pisma v Ljubljano. Zelo lepi spomini me vežejo na tisto obdobje. Sem pa sodelovala tudi kot gostja v stoti oddaji. Veliko pisem imam shranjenih še danes.«

Še posebej ganljive so bile besede Juretovega sina Luka Seška o ponosu na očeta. »Vsi trije bratje smo zelo ponosni nate. Ne samo zato ker si izjemen oči, ampak ker si nas s pomočjo Iskrice pokazal, kaj pomeni, da je človek konstanten, inovativen in kreativen. Takšna je bila vedno znova tvoja Iskrica. Vsako soboto kaj novega. Vsako in to trideset let. Veš, da si nam velik vzor. Morda pa ne veš tega, da nam je ta oddaja veliko dala, čeprav ti tega takrat nismo znali povedati. Ogromno lepih zgodb, odlične glasbe, lepih sobot, da o Pustni sobotni iskrici sploh ne govorim. Kdaj sem tudi sam šel v studio s tabo in to je bilo nekaj najboljšega. Vsak te lahko pohvali, ker si to res zaslužiš. Čeprav vem, da tega ne slišiš rad, ampak vsak lahko reče, da si izjemen voditelj, ki se znajde z besedami. Kar je najpomembneje, znaš poslušati in tudi vprašati, da iz sogovornika potegneš največ, kar lahko. Zdaj pa sem prepričan, da boš našel nove izzive.«

Po slišanem je Jure ostal brez besed in s solzami v očeh. A Maji po vrsti presenečenj ni ostal dolžan, kot novi jingel "Pokroviteljica Sobotne iskrice je Založba Družina" se je namreč oglasil njen 4-letni Jan, ki je prav tako poskrbel za nekaj solzic. Zato smo za to oddajo res potrebovali robčke. Najbolje, da kar prisluhnete.