Koliko zahtevkov v procesu denacionalizacije še ostaja nerešenih?

Slovenija | 27.01.2025, 11:14 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Od več kot 39 tisoč vloženih zahtevkov za vračilo po drugi svetovni vojni nacionaliziranega premoženja je bilo konec lanskega leta nerešenih še 75. A v večini gre za najtežje primere, katerih reševanje traja najdlje. Lani so zaključili 20 primerov, glede na dinamiko pa gre pričakovati, da bo do zaključka denacionalizacije potrebnih še nekaj let.

Nerešenih ostaja še 75 zahtevkov

Denacionalizacija je politični dogovor o popravi krivic, ki jih je oblast po drugi svetovni vojni storila s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oz. družbeno last. Reševanje zahtevkov bi moralo biti zaključeno v 10 letih, a so to odmaknile spremembe zakona in reševanje najbolj zapletenih primerov. Lani so zaključili 20 primerov, nerešenih ostaja 75, do rešitve zadnjega zahtevka pa bo najverjetneje treba počakati še nekaj let.

Kadar vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, zakon upravičencu določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali izplačilo odškodnine. Izplača jo Slovenski državni holding. Ta je do zdaj izplačal za nekaj več kot milijardo 750 tisoč evrov odškodnin, pri čemer se število glede na leto prej ni bistveno spremenilo. Pričakujejo pa še za skupno 73 milijonov evrov zahtevkov iz skupno 154 odprtih postopkov. Del obveznosti v denacionalizaciji ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, katerega naloga je vračilo kmetijskih zemljišč ali dodelitev morebitnih nadomestnih. Do zdaj je upravičencem vrnil skoraj 164 tisoč hektarjev zemljišč in gozdov.

Zemljišča nadškofije in cerkev pri Križankah

Ena od bolj obremenjenih upravnih enot v postopkih denacionalizacije je Upravna enota Radovljica. Po navedbah načelnice Maje Antonič so do zdaj na prvi stopnji rešili 579 zahtevkov, med njimi tudi zahtevek Nadškofije Ljubljana, ki je verjetno eden najzahtevnejših. Škofija je namreč zahtevala vrnitev 21 tisoč hektarjev zemljišč oz. dva tisoč parcel, od tega jih 15 tisoč hektarjev leži v Triglavskem narodnem parku. Odločanje otežuje predvsem dejstvo, da gre za premoženje, ki leži na območju štirih občin - Radovljica, Bohinj, Bled in Gorje.

Še vedno tudi ni končan zahtevek, v katerem Križniški red zahteva, da mu Mestna občina Ljubljana vrne cerkev pri Križankah. Ministrstvo za kulturo je januarja lani zahtevo reda za vračilo cerkve v naravi zavrnilo in odločilo, da mu pripada le odškodnina, a je zoper odločitev pravna zastopnica Križniškega reda Alja Šiška februarja lani sprožila upravni spor, o katerem upravno sodišče še ni odločilo.