p. Metod Benedik | (foto: STA)
H Gospodu je odšel p. Metod Benedik
Cerkev na Slovenskem | 24.01.2025, 15:49 Rok Mihevc
V 82. letu je umrl p. Metod Benedik, je sporočil provincial kapucinske skupnosti p. Primož Kovač. Bil je teolog, zgodovinar, profesor in brat kapucinske skupnosti. Nazadnje je živel in delal v kapucinskem samostanu v Celju. V različnih oddajah in rubrikah je redno sodeloval tudi z Radiem Ognjišče.
Br. Metod se je rodil 30. julija 1943 v župniji Kranj Šmartin. V kapucinski red je vstopil leta 1960 v Vipavskem Križu z začetkom noviciata in eno leto kasneje tam naredil prve redovne zaobljube. Večne zaobljube je naredil leta 1965 in bil posvečen v duhovnika leta 1968 v ljubljanski stolnici. Leta 1974 je na papeški univerzi Gregoriana v Rimu doktoriral iz cerkvene zgodovine. Njegova pot se je nato odvila po samostanih v Ljubljani, Škofji Loki in Celju.
V kapucinskih samostanih je bil predstojnik in vzgojitelj študentov teologije. Ves čas se je posvečal znanstvenemu delu na področju cerkvene zgodovine, bil je redni profesor zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan. Napisal je veliko razprav in knjig o zgodovini Cerkve in bil urednik znanstvene revije Acta Aecclesiae. V zadnjem času je sodeloval pri zbiranju gradiva za slovenske mučence in še druge kandidate za blažene. Slovenska škofovska konferenca ga je imenovala za postulatorja pri beatifikaciji mučencev 20. stoletja. "Naj sedaj skupaj z njimi slavi dobrega Boga," je še zapisal p. Primož Kovač.
Leta 2023 je prejel Trubarjevo priznaje NUK za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine, predvsem za ureditev Kapucinske knjižnice v Škofji Loki.
Utemeljitev Trubarjevega priznanja
Pater Metod Benedik, slovenski teolog in cerkveni zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je preučeval zgodovino kapucinskih knjižnic na Slovenskem, posvečal pa se je tudi urejanju in predstavljanju njihove zapuščine.
Posebej podrobno je raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki, za katero je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v letih 1985‒1991 in 1999‒2008. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je dosegel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in da je leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica patra Romualda Marušiča skupaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu. Predvsem po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke.
Druge zasluge Metoda Benedika so povezane z zgodovino slovenskega slovstva: napisal je številne študije, v katerih je raziskal dve medsebojno povezani področji delovanja kapucinov na Slovenskem v baročni dobi ‒ pridige in pasijonske procesije. Vrh tega delovanja je Benedikovo souredniško delo pri faksimilirani izdaji zbirke pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega leta 1998 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Objavil je temeljne raziskave o zgodovini, ozadjih in uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, o njegovih ljubljanskih predhodnikih in verjetni zvezi s kapucinsko procesijo v Pragi, v drugih razpravah pa med velikimi osebnostmi iz slovenske zgodovine obravnaval tudi Primoža Trubarja.
Metod Benedik je več desetletij odlično prispeval k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si v letu 2023 zasluži Trubarjevo priznanje.
