Škof Matjaž: Da bi se v svetem letu bolj povezali
Novice | 29.12.2024, 22:29 Marjana Debevec
V dogajanje svetega leta so v celjski škofiji vstopili s slavilnim večerom, ki so ga v soboto zvečer v celjski stolnici pripravili mladi. Z uvodno mislijo jih je nagovoril škof Maksimilijan Matjaž, prisluhnili so pričevanju bogoslovca Filipa in skupaj s slavilno skupino Sveti v pesmi in besedi slavili Gospoda. V nedeljo pa je škof s slovesnim bogoslužjem razglasil sveto leto za celjsko škofijo. Obred se je začel ob 15. uri v Marijini cerkvi, nato pa je šla procesija do trga pred stolnico sv. Danijela, po krajšem obredu odprtja vrat je potekal vstop v cerkev. Škof je šel do krstne kapele, kjer je blagoslovil vodo in pokropil Božje ljudstvo v spomin na sv. krst, po katerem so vstopili v Cerkev, ter svetoletne sveče, ki so jih predstavniki vseh župnij na koncu bogoslužja ponesli v svoje župnije. V pridigi med današnjo slovesnostjo začetka svetega leta je škof Maksimilijan izpostavil 3 skupne namene, ki naj bodo skupna in osebna prošnja Bogu Očetu v tem Svetem letu.
Prva prošnja naj bo, 𝐝𝐚 𝐛𝐢 𝐛𝐢𝐥𝐢 𝐤𝐫𝐢𝐬𝐭𝐣𝐚𝐧𝐢 𝐛𝐨𝐥𝐣 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐚𝐧𝐢, da bi postajali res družina, da bi iskali korake drug do drugega, da bi se trudili za gostoljubje, da bi skupaj pričevali in postajali res sinodalna Cerkev Jezusovih učencev.
Na to nas bo spominjal prizor čolna na sveči, kjer so učenci skupaj na morju, opremljeni z sidrom upanja in s križem odrešenja. To je uradni simbol svetega leta, nas pa naj še posebej spodbuja k stalni molitvi za naše skupnosti, za naše družine, za pare, za mlade ljudi, ki se iščejo, za duhovniške in redovniške skupnosti, za vsa naša občestva.
Druga skupna prošnja naj bo 𝐳𝐚 𝐬𝐩𝐫𝐚𝐯𝐨 𝐦𝐞𝐝 𝐧𝐚𝐦𝐢. Da bi več molili in se trudili za spravo v naših odnosih, z našimi bližnjimi in bolj oddaljenimi, za spravo in pomiritev v našem narodu, v politiki; končno tudi za spravo v samem sebi, s seboj in z Bogom.
Da bi z Božjo pomočjo lahko odpustili, odložili zamere in oblekli nova oblačila, ki smo jih prejeli že pri sv. krstu in ki se nam pri vsakem zakramentu obnavljajo. To je končno glavni smisel svetega leta in na to nas bo spominjal križ na sveči, pa tudi svetoletni križ, ki bo v vseh svetoletnih cerkvah postavljen na osrednjo mesto.
Tretja skupna prošnja pa je povezana s podobo duhovnika, ki vas bo spremljala na svetoletni sveči. To je podoba mladega duhovnika 𝐈𝐳𝐢𝐝𝐨𝐫𝐣𝐚 𝐙𝐚𝐯𝐫𝐬̌𝐧𝐢𝐤𝐚, ki je bil komaj 26. letni ustreljen kot talec v mariborskem nacističnem zaporu, ko je stopil na mesto mladega fanta in mu s tem rešil življenje.
Zanj vodi naša škofija proces, da bi njegova daritev življenja bila prepoznana kot sveta in sad Božje milosti in bi ga lahko klicali kot zavetnika življenja in sprave.
𝐏𝐫𝐨𝐬𝐢𝐦 𝐯𝐚𝐬, 𝐩𝐫𝐢𝐩𝐨𝐫𝐨𝐜̌𝐚𝐣𝐭𝐞 𝐬𝐞 𝐭𝐞𝐦𝐮 𝐦𝐥𝐚𝐝𝐞𝐦 𝐝𝐮𝐡𝐨𝐯𝐧𝐢𝐤𝐮, za katerega verjamemo, da imam zaradi svojega mučeništva in vere v moč zakramenta sprave, že sedaj posebno mesto v občestvu svetih. Priporočajte mu najprej duhovnike in nove duhovniške poklice.
Naj Gospod podeli naši Cerkvi in naši škofiji delivcev svetih zakramentom in pričevalcev njegove navzočnosti med nami. Brez te nebeške hrane ne bomo zmogli biti resnično romarji upanja v tem nemirnem svetu. Priporočajmo pa se mu tudi za pogum, da bi lahko branili dostojanstvo in svetost življenja vse od začetka do dostojnega zaključka.
In končno se mu lahko priporočamo tudi, da ne bi zgrešili tista prava sveta vrata, ki jih je Bog že za vsakega od nas na stežaj odprl.
𝑃𝑎𝑝𝑒𝑧̌ 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑛𝑎𝑚𝑟𝑒𝑐̌ 𝑡𝑜𝑘𝑟𝑎𝑡 𝑜𝑑𝑙𝑜𝑐̌𝑖𝑙, 𝑑𝑎 𝑛𝑒 𝑏𝑜𝑚𝑜 𝑝𝑜 𝑐𝑒𝑟𝑘𝑣𝑎ℎ 𝑣𝑔𝑟𝑎𝑗𝑒𝑣𝑎𝑙𝑖 𝑝𝑜𝑠𝑒𝑏𝑛𝑖ℎ 𝑠𝑣𝑒𝑡𝑖ℎ 𝑣𝑟𝑎𝑡, 𝑑𝑎 𝑛𝑎𝑠 𝑛𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒 𝑠𝑙𝑢𝑐̌𝑎𝑗𝑛𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑎𝑚𝑖𝑙𝑒 𝑖𝑛 𝑏𝑖 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑔𝑙𝑒𝑑𝑎𝑙𝑖 𝑡𝑖𝑠𝑡𝑎 𝑣𝑟𝑎𝑡𝑎, 𝑜𝑏𝑖𝑐̌𝑎𝑗𝑛𝑜 𝑚𝑎𝑛𝑗𝑠̌𝑎, 𝑘𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑜𝑟𝑒 𝑣𝑠𝑎𝑘𝑎 𝑐𝑒𝑟𝑘𝑒𝑣. 𝑇𝑜 𝑠𝑜 𝑣𝑟𝑎𝑡𝑎 𝑠𝑝𝑜𝑣𝑒𝑑𝑛𝑖𝑐. 𝑇𝑜 𝑠𝑜 𝑣 𝑟𝑒𝑠𝑛𝑖𝑐𝑖 𝑠𝑖𝑚𝑏𝑜𝑙 𝑣𝑟𝑎𝑡 𝑝𝑟𝑎𝑣𝑒𝑔𝑎 𝑢𝑠𝑚𝑖𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑛𝑜𝑣𝑒𝑔𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.
Da bi jih lahko v tem letu res na novo odkrili kot vrata osrečujočega srečanja in moči za novo življenje. Tako kot jih je prepoznal in sprejel božji služabnik Izidor Završnik, dan pred tistim odločilnim dnevom, ko ga je Bog poklical pred svoje obličje in mu je lahko svoje življenje predal kot čisto in novo daritev.