Velik adventni venec pred mariborsko stolnico

Slovenija 02. 12. 2024, 10:03 Marta Jerebič

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v soboto pred mariborsko stolnico blagoslovil večji adventni venec. Oblikovan je iz več deset krajših in štirih daljših hlodov, ki skupaj tvorijo velik krog, simbol večnosti. Prvo adventno svečko na vencu je prižgal mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič.Dogodek so obogatili mladi, ki so navzoče z igro uvedli v adventni čas. Pevski zbor iz župnije sv. Rešnjega Telesa je s pesmimi dal slutiti, da vstopamo v drugačen– adventni čas.

𝗦𝗜𝗠𝗕𝗢𝗟𝗜𝗞𝗔 𝗔𝗗𝗩𝗘𝗡𝗧𝗡𝗘𝗚𝗔 𝗩𝗘𝗡𝗖𝗔

Kot je na svojem FB profilu zapisal nadškof Alojzij Cvikl, adventni venec, oblikovan iz več deset krajših in štirih daljših hlodov, nosi globok simbolni pomen. Hlodi skupaj tvorijo velik krog, ki je simbol večnosti, obenem pa je vsak hlod zase krog, ki skupaj oblikuje celoto adventnega venca. Sedaj to simboliko poskusimo prenesti v naša življenja. Kot osebe se ne moremo uresničiti zgolj kot "jaz", kot posamezniki v izolaciji in osami. Le v odnosu postajamo osebe. Vsak hlod sicer res stoji sam zase in bi tudi lahko še naprej stal zgolj »zase«, vendar se ne bi uresničil, ne bi oblikoval simbola svetega časa. Tako je lahko tudi človek zgolj posameznik, obrnjen navznoter in izoliran, ter zgolj številka, s katero se lahko manipulira. Adventni venec je z namenom sestavljen iz posameznih hlodov, ker ti predstavljajo vsakega od nas, ki lahko živi zunaj kroga kot posameznik in uporablja zgolj zaimke: meni, zame, jaz ... Lahko pa stoji v občestvu bratov in sester, je del Telesa Cerkve in se predstavi-razodene kot »mi«, »nas«, »ti«.

Dostojevski v Bratih Karamazovih pripoveduje zgodbo o starki in čebulici. Angel varuh se je trudil, da bi starko izvlekel iz ognjenega jezera s čebulico, ki jo je nekoč podarila beraču. Ko so se preostali ljudje v jezeru zbrali okrog nje, da bi tudi njih potegnil ven, je ogorčeno zavpila: »Mene vleče, ne vas, čebulica je moja, ne vaša!« Nič čudnega, da se je čebulica zlomila na dvoje in da je starka padla nazaj v ogenj. Poznamo tovrstno dinamiko, ker je v središču današnjega življenja. Gre se zame, služiti mora mene in profitirati moram jaz. Drugi me ne zanimajo ... Starko je takšno razmišljanje stalo rešitve. Ko nočem videti drugih tudi jaz nimam obraza. Sem brezobrazen.

V skupnosti se poosebljamo in uresničimo veliko poslanstvo, ki nam ga je dal Bog. Kot posamezniki se zgolj trudimo »preživeti«.
Mladi so nam v igri pri blagoslovu povedali, da pred adventnim vencem stoji odločitev – korak v krog, korak v adventni čas, ki je čas priprave, poglabljanja in prehoda iz vsakdanjosti v pričakovanje nekoga večjega, nekoga večnega. Advent pomeni odstiranje zavese in pripravo poti Upanju, ki se bo rodilo kot otrok.

𝐒𝐈𝐌𝐁𝐎𝐋𝐈𝐊𝐀 𝐀𝐃𝐕𝐄𝐍𝐓𝐍𝐈𝐇 𝐒𝐕𝐄Č

Na adventnem vencu izstopajo štirje nekoliko dvignjeni stebri, ki nosijo sveče. Ti stebri simbolizirajo nedelje na poti adventa. Sveče na stebrih nas vabijo, da se ustavimo. Lahko pa preprosto obhodimo adventi venec, pogledamo stran in mirno živimo naprej. Venec je vabilo, bi hodili v luči, ker kot piše prerok Izaija: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč.« (Iz 9,1)

𝐒𝐈𝐃𝐑𝐎 𝐈𝐍 𝐊𝐑𝐈Ž 𝐍𝐀 𝐒𝐑𝐄𝐃𝐈𝐍𝐈 𝐕𝐄𝐍𝐂𝐀

V središču adventnega venca stoji veliko sidro, ki se zaključi v križ – simbol upanja in svetega leta, ki prihaja. Sidro nas opominja, da tudi v nemirnih časih, ko se zdi, da nas valovi življenja premetavajo, najdemo trdno oporo v Bogu. Upanje je tisto, kar nas vodi, nas krepi in nas pripravlja na prihod Odrešenika. Kot je zapisal Charles Péguy: "Vera vidi samo tisto, kar je; upanje vidi to, kar bo. Ljubezen ljubi to, kar je; upanje ljubi to, kar bo." Advent ni le čas pričakovanja, temveč čas zaupanja v prihodnost in v Božjo obljubo. Vstopimo v adventni čas s hvaležnostjo in odprtimi srci, polni upanja in vere v luč, ki prihaja.