Vojna v Ukrajini: Ruske sile z ognjem ne prizanašajo civilistom | (foto: Telegram)
Se države pripravljajo na še eno veliko vojno?
Svet Andrej Šinko
Razmere v svetu so se v zadnjih letih bistveno zaostrile, priče smo oboroževalni tekmi, vendar pa konflikti zaenkrat še vedno potekajo ozemeljsko omejeno. Kljub temu grožnja po širitvi ostaja, s krepitvijo obrambnih zmogljivosti pa na njo odgovarjajo tudi članice Evropske unije.
Ukrajinsko-ruski konflikt poteka zlasti na območju Ukrajine, v manjši meri pa tudi na ozemlju Rusije, ki ga Kijev občasno napada z raketami dolgega dosega, saj so Združene države Amerike odpravile omejitev glede uporabe tega orožja. Prav tako so ukrajinske sile zavzele posamezna območja na ruski strani.
Na strani Rusije so v konflikt vstopile tudi severno-korejske sile, z nekaj več kot 10 tisoč vojaki. »To je neka potreba agresorja, ki želi prikazati svoje delovanje kot legitimno in to prikazuje s pomočjo nekakšne koalicije tistih, ki so se pripravljeni boriti na njegovi strani,« je dejala obramboslovka dr. Ljubica Jelušič in pojasnila, da to še ne pomeni vključenosti ozemlja te države v vojno.
Bi lahko prišlo do uporabe jedrskega orožja?
Zadeve so se zaostrile tudi zaradi spremembe ruske doktrine glede uporabe jedrskega orožja, ki ga lahko zdaj uporabi tudi proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska velesila. Sogovornica je spomnila, da trenutno ne veljajo oziroma se ne spoštujejo nikakršni dogovori o omejevanju tega orožja.
»In tukaj obstaja določen strah, da bi se v neki dodatno zaostreni diplomatski situaciji, če ne bi bilo nikakršnih pogovorov nikakršnega dialoga med udeleženci, to orožje uporabilo z nekim zastraševalnim učinkom,« je pojasnila Jelušičeva in dodala, da uporabe jedrskega orožja ni mogoče omejiti zgolj na prostor napada. Zato upa, da bo v Moskvi vseeno dovolj razuma, da do uporabe tega orožja ne bi prišlo.
Mednarodne razmere so se tudi sicer zelo zaostrile, razpadli so sistemi nadzora nad državami in silami, ki se poslužujejo neposredne agresije. Zaradi tega se države odločajo za dodatno oboroževanje.
Evropa je šla v povečevanje obrambnih izdatkov zlasti zaradi dogaja v Ukrajini. »Znašli smo se v nekih okoliščinah, v katerih zdaj zelo na hitro poskušamo vsi skupaj povečevati obseg oborožitve, opreme in svojih vojska,« je pojasnila Jelušičeva in dodala, da Rusija in Kitajska že kar nekaj časa postopoma krepita izdatke za vojsko.
Stara celina se je po njenih besedah zanašala na zavezništvo z Združenimi državami Amerike, na lastne obrambne zmogljivosti pa pozabila. Več pozornosti je namenjala gospodarstvu, sociali in rasti, a zagotavljanje omenjenega, je po besedah Jelušičeve mogoče le v varnem okolju.
