Ustavni sodnik Šorli: Kaj naj pretehta, največja korist otroka ali želja imeti otroka?

Kaj naj pretehta, največja korist otroka ali želja imeti otroka?

1. Vprašanje, ali so do oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene ženske, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunaj zakonski skupnosti, in samske ženske, ni samo vprašanje pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ter pravice do upoštevanja zasebnega in družinskega življenja, ampak tudi (predvsem) vprašanje največje koristi otroka.

2. Zakon (ZZNPOB) ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga k spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničiti svobodo odločanja o rojstvu svojih otrok. Zakon določa, da je medicinsko neplodnost mogoče ugotavljati pri raznospolnem paru (ženski in moškem) oziroma heterospolnem paru (ženski in moškemu, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti). Takšna ureditev torej upošteva korist otroka tako, da mu omogoča, da odrašča v družini z
materjo in očetom.

3. Nesporen je pomen družine za otrokov emocionalni razvoj, za razvoj socialnih veščin, komuniciranje, za spoznavne sposobnosti in kreativnost, za moralni razvoj, sprejemanje vrednot in otrokovo identiteto. Različna pa so učenja in stališča, v kakšni družini je otroku to (najbolje) omogočeno.

4. Ob tradicionalni strukturi družine (oče, mati, otrok) soobstajajo še drugi tipi družin (npr. enostarševske, razširjene, istospolne družine, družine starih staršev itd.). Vprašanje največje koristi otroka zato ni za vse primere rešeno vnaprej. Medtem ko za tradicionalno družino velja, da otrokove interese najbolje uresničuje, to ni samoumevno za druge tipe družin. Pri vprašanju, v kakšno družino naj bo otrok rojen, je zato treba opraviti presojo njegove največje koristi.

5. Načelo največje koristi za otroka mora biti upoštevano pri vseh odločitvah in postopkih v zvezi z otrokom (tako 3. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah). Ob tem je treba upoštevati, da med pravicami otroka in odraslih, ki želijo
otroka, obstaja določena napetost oziroma so njihovi interesi deloma nasprotujoči. Prav to pri odločanju o vprašanjih v zvezi z otrokom, in za takšno odločanje gre v obravnavani zadevi, zahteva skrbno in natančno tehtanje nasprotujočih interesov.

6. Takšno tehtanje pri odločitvi, ki jo je sprejela večina, ni bilo opravljeno. Presoja v tej zadevi, tako izhaja iz obrazložitve odločbe, temelji le na ugotovitvi o pravici ženske do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ne glede na to, v kakšni skupnosti živi in v kakšno skupnost bo rojen otrok. Takšno odločanje daje neutemeljeno prednost pravicam odraslih, zaradi česar ima lahko v posameznem primeru otrok le vlogo oziroma položaj objekta. Odločitve o neskladju členov 5, 6, 8, 12, 22, 23 in 24 ZZNPOB z Ustavo zato nisem mogel podpreti.

Ustavni sodnik Marko Šorli