Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik

Zakaj Arafat ostaja simbol Palestincev?

Novice Marjana Debevec Nejc Krevs

Na Bližnjem vzhodu še naprej potekajo spopadi, najhuje ostaja v Gazi, kjer je več kot milijon ljudi notranje razseljenih, in so popolnoma odvisni od zunanje humanitarne pomoči. Kljub temu, da se je Gaza, zaradi silovitih napadov izraelske vojske, spremenila v kup ruševin, ostajajo teroristične celice palestinskih skrajnih gibanj Hamasa in Islamskega džihada aktivne. V tem času se Palestinci spominjajo tudi svojega dolgoletnega voditelja Jaserja Arafata, ki je umrl pred dvajsetimi leti. Zakaj ostaja Arafat simbol Palestincev, smo za komentar prosili poznavalca razmer na Bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.

Jaser Arafat z vzdevkom Abu Ammar je bil rojen v Kairu palestinskim staršem, tam je preživel mladost, in se kot študent aktivno vključil v prizadevanja arabskega nacionalizma, da tudi Palestinci dobijo svojo državo.

Že v samem začetku je obsojal vzpon sionizma, ideološko pa se je imel za socialista. Bil je ustanovni oče Fataha, palestinske politične frakcije, ki še zdaj vlada na zasedenem Zahodnem bregu, in ji pripada tudi Abu Mazen, torej trenutni palestinski predsednik Mahmud Abas, prav tako se je Arafat pridružil Palestinskemu osvobodilnemu gibanju na kratko PLO, ki je skušalo povezati politične subjekte Palestincev.

Že v času izraelsko-arabskih vojn je Arafat skrbel za teroristične aktivnosti njegovih borcev na ozemlje Izraela, palestinsko diasporo je vselej pozival k odporu, nemalokrat pa se je znašel v nemilosti arabskih voditeljev, v začetku 70ih je moral Jordanijo zapustiti, saj so njegove milice vnašale nemir v takrat dokaj stabilnem hašemitskem kraljestvu.

Jaser Arafat je bil s svojo kefijo: torej z belim šalom s črnimi pikami in sončnimi očali karizmatična in priljubljena osebnost, ki se je skušala od zagrizenega terorista preleviti v mirovnika. Po težkih pogajanjih, je namreč v 90-ih letih prišlo do zgodovinskega podpisa mirovnega sporazuma iz Osla, ratificiranega v Washingtonu.

Jaser Arafat leta 1999
Jaser Arafat leta 1999 © Wikipedia

Takrat sta si roko prijateljstva ponudila Arafat in Rabin. A izraelskega premierja Rabina so ubile krogle izraelskega skrajneža, ki ni verjel v trajni mir, Arafat pa je odprl vrata Hamasa v politični establišment Palestincev.

To je bil tudi eden izmed razlogov, da je prišlo do nove intifade, novega palestinskega odpora, saj ima Hamas v ustanovni listini zapisano uničenje države Izrael, to velja še danes; in tudi takrat miru  niso mogli zagotoviti Nobelovi nagrajeci, poleg Arafata in Rabina je bil med njimi tudi Peres.

Ocenjujem, da je podoba Arafata zbledela, saj je Gaza vse od leta 2007 talka Hamasa, politika palestinskega ljudstva pa je tako močno razdeljena, da je težko zagotoviti mir med frakcijami, kaj šele enotnost, ki jo Palestinci v tem trenutku še kako potrebujejo, medtem ko je ljudstvo žrtev spopadov z Izraelci.

Novice

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    O avtorju

    Avdio player - naslovnica