Veliko palic, nobenega korenčka

Slovenija | 25.10.2024, 09:03 Helena Križnik

Razvilo se bo zdravstvo dveh hitrosti. Tega se boji predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović. V oddaji Pogovor o je komentirala novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bila v javni razpravi od sredine septembra do sredine oktobra. Mesec dni je ministrstvo za zdravje zbiralo kritike, pripombe, popravke in drugačne rešitve. Prejelo je tudi pohvale, nam je povedala Jasna Humar, ki kot vršilka dolžnosti vodi direktorat za zdravstveno varstvo. Različica, ki bo nato šla v medresorsko usklajevanje in državni zbor, bo po njenih besedah pripravljena v dveh do treh tednih. Trenutno besedilo med drugim ni navdušilo Mladih zdravnikov. Vsebuje veliko palic in praktično nobenega korenčka, je za Radio Ognjišče ugotavljala njihova predstavnica Larisa Kragelj.

Ločevanje javnega in zasebnega se sliši lepo, a potrebovali bi združevanje

V noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je številne strokovne organizacije najbolj razburil del, ki predvideva, da zaposleni iz javne zdravstvene mreže ne bi več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu, pri koncesionarjih pa bi bili močno omejeni. V Zdravniški zbornici Slovenije imajo pomisleke tudi pri ostalih členih. »Kar nas na splošno skrbi, je, da spremembe pravzaprav ne odražajo rezultatov kakšne analize, ki bi povedala, kaj je tisto v slovenskem zdravstvu, kar je narobe, kar je treba izboljšati. Po drugi strani zakona ne spremlja neka ocena, kaj se bo zgodilo,« je bila jasna dr. Beović.

Vsekakor bo bistveno zmanjšana fleksibilnost zaposlitev zdravstvenih delavcev, je še dodala, zato pričakuje osip dela v javni zdravstveni mreži in krepitev zasebne, česar nihče ne želi. »Da pride do resnih problemov v določenih strokah in v določenih delih države, ni treba oditi velikemu številu zdravnikov. Imamo majhne stroke, ki se izvajajo v tržnem sektorju in so istočasno zelo pomembne tudi za javne zdravstvene storitve. Običajno so to stroke z majhnim številom specialistov. Na slovenski ravni se bo tako poznal že odhod desetih, dvajsetih. Potem gre za majhne oddelke po slovenskih bolnišnicah, kjer zadošča, da odideta en ali dva, pa dejavnosti ne bo več. Seveda se bo potem razvila zasebna dejavnost, plačevanje iz žepa, mogoče posebna zavarovanja,« je pred zdravstvom dveh hitrosti opozorila dr. Beović. »Zelo lepo se sliši ločevanje, ampak v resnici, če bi želeli preskrbeti ljudi s storitvami, ki jih potrebujejo, bi potrebovali združevanje,« je menila.

Osnovna ideja bi morala biti korist bolnikov

Da je stalno poudarjanje ločitve med javnim in zasebnim zdravstvom zgrešeno, je prepričana tudi Kragljeva. Po njenih besedah gre za mešanje hrušk in jabolk. »Nasprotje javnega je samoplačniško zdravstvo. Nasprotje zasebnega je državno ali občinsko zdravstvo.« Na ministrstvu za zdravje se bodo morali odločiti, tako Kragljeva, ali jih bolj moti, da je zaradi dolgih čakalnih vrst vse več storitev, ki so jih bolniki, če želijo pravočasno priti do ustrezne obravnave, prisiljeni plačati iz lastnega žepa, ali jih bolj moti, da večina nedržavnih oziroma neobčinskih zdravstvenih ustanov deluje bolj pregledno in bolj učinkovito ter tako nastavlja ogledalo slabemu vodenju sistema s strani države.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti v nobenem pogledu ne prinaša izboljšanja pogojev dela v javni zdravstveni mreži, je prepričana Kragljeva, ampak z veliko palicami in praktično nobenim korenčkom celotno zdravstveno osebje postavlja v diskriminatoren položaj v primerjavi z ostalimi poklicnimi skupinami v Sloveniji. »Osnovna ideja bi morala biti korist bolnikov, na naslednji točki vseh zaposlenih v zdravstvu in šele zadnji bi morali biti ostali interesi,« je bila odločna Kragljeva.

Vsi se strinjamo, da trenutni sistem ni optimalen

»Slovenija ima še vedno odličen in dobro delujoč javni zdravstveni sistem,« je mirila Humarjeva. A obenem priznala, da v zadnjih letih zelo močno kleca zaradi odhodov zdravnikov. »To torej ni nekaj, kar se bo zgodilo z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, to je nekaj, kar se nam zelo intenzivno dogaja, in to je v resnici nekaj, kar bi radi preprečili, morda je boljše reči omilili, predvsem pa nagradili tiste, ki pa se odločijo ostati.«

Humarjeva se tudi zaveda, da vsaka sprememba, sploh v tako velikem in zapletenem sistemu kot je zdravstveni, prehodno prinese obdobje prilagajanja ter tudi nekaj nestabilnosti in iskanja novega ravnotežja. »Temu se lahko izognemo, tako da ničesar ne spremenimo. A mislim, da se vsi strinjamo, da sistem, tako kot je nastavljen in deluje zdaj, ni optimalen.« Brez intenzivnega sodelovanja ne bo šlo, je prepričana Humarjeva. »Ko se reče, saj to je naloga države, da uredi... Država smo mi vsi. Ne moramo si lažno predstavljati, da je tam 500 ali tisoč palčkov, ki pač to delajo in urejajo namesto nas. Država smo mi vsi, vsi zaposleni na ministrstvu in vsi zaposleni v zdravstvenem sistemu. In prepričana sem, da če stopimo skupaj in drug drugega poslušamo, lahko ta sistem obrnemo.«

»Na nas, zdravstvenem osebju je, da opozarjamo na tiste stvari, ki jih poznamo,« je ob tem spomnila dr. Beović, ki pa jo je razveselila napoved sodelovanja.