Najstniki z vizijo
Novice | 31.10.2024, 02:52 Marjana Debevec
V Centru Mariapoli Upanje v Planini pri Rakeku je od petka do torka potekalo veliko mednarodno srečanje najstnikov. Zbralo se je 250 otrok in mladih iz devetih vzhodnoevropskih držav, 15 jih je prišlo tudi iz Ukrajine. V ponedeljek jih je obiskal ljubljanski nadškof Stanislav Zore in z njimi obhajal sveto mašo. Povabil jih je, naj imajo v svojem življenju vedno uprt pogled v Luč. Naslov mednarodnega kongresa Gen 3, torej tretje generacije Gibanja fokolarov, je bil namreč Vision of Light – Vizija luči.
Veliko tematik, izleti, druženje
Najstniki so prišli iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske in Ukrajine. Na programu so imeli več pomenljivih tem kot so Božji načrt z menoj, Božji načrt s človeštvom, Božji načrt z možem in ženo, družbena omrežja in mediji. Obiskali so tudi Škocjanske jame in Piran ter se veliko družili med igrami in petjem.
Zbližali smo se z Bogom in med nami
»Na kongresu smo se zbrali, da bi se med seboj spoznali, se povezali. Imeli smo tudi različne teme, pogovore, pričevanja, da smo se zbližali z Bogom in povezali med državami,« je za naš radio povedala Neža.
In kaj odnaša s seboj? »Imeli smo se res lepo, ker smo tako dobra družba in se med seboj tako dobro razumemo.
Rada pridem na te kongrese, ker se srečamo mladi iz različnih držav, skupaj pa smo z nekim ciljem, z neko vizijo, kakšno življenje želimo imeti. Ta srečanja so res kvalitetna in se povežemo med seboj.«
O programu pa je Neža dejala: »Imeli smo tudi dobra predavanja o tem, da smo mladi, na katerih svet stoji in da lahko spreminjamo svet s tem, da najprej ljubimo bližnjega, da se razumemo in počasi lahko spreminjamo svet, če imamo neko vizijo.«
Neža je povedala tudi, da gredo najstniki iz gibanja vsako leto na delovni tabor na Pohorje na Rdeči breg, kjer na kmetijah pomagajo starejšim, ki potrebujejo pomoč. »S temi majhnimi dejanji osrečujemo druge.«
Tudi Matic je z nami podelil izkušnjo iz delovnega tabora na Rdečem bregu. »Pomagat smo šli na samotno kmetijo, kjer si je starejša gospa zlomila roko. In zato smo ji priskočili na pomoč pri košnji trave.«
Kako živeti v zakonu
Sari se je najbolj vtisnil v srce pogovor o zakonu in družini. »To temo so nam res dobro približali. Dva zakonska para sta nam povedala, kako sta se spoznala in kako živeti v zakonu.
Šli pa smo tudi v Škocjanske jame in v Piran. Zdi se mi, da je bilo tujcem to zelo všeč, ker nekatere od teh držav sploh nimajo morja.«
Križev pot mladih iz Ukrajine
Posebej pa jo je pretresel sobotni križev pot, ki so ga pripravili mladi in otroci iz Ukrajine. »Govorili so o svojih izkušnjah vojne. Zdi se mi, da smo vsi že kar malo pozabili na to vojno. Zato je dobro, da so nas spomnili, kako nekateri ljudje po svetu trpijo in se mi zdi pomembno, da zanje molimo.«
Tudi mladi lahko vplivamo na svet
Lenartu je bila posebej všeč tema, kako se vključiti v družbo in narediti spremembe v njej. »Imeli smo zelo zanimivo predavanje o tem, kako lahko mladi vplivamo na svet; kako ga lahko spreminjamo. Imeli pa smo tudi predavanje o dialogu.«
Ta srečanja pa ga spodbujajo, da se bolj vključi v življenje župnije. »Vsako leto septembra imamo farni dan, kjer vsak pomaga po svojih talentih.
Jaz pomagam pri ministriranju. Ker igram klarinet, po maši skupaj kaj zaigramo. Tako skupaj naredimo nekaj za boljši dan, boljši teden, boljši svet.«
Ostala sem z babi
Emi so bile najbolj všeč velike igre, ker so se mladi zelo povezali med seboj. »Vsak je lahko tudi izrazil svoje talente.«
Všeč ji je tudi, da se vsaj enkrat na leto sreča s prijatelji iz različnih držav. »Pa tudi to, da se tukaj vsi med seboj sprejemamo, zato je tudi tako dobro vzdušje.«
Z nami pa je podelila tudi osebno izkušnjo. »Letos poleti smo imeli z družino in prijatelji planiran izlet za konec šolskega leta. Ravno takrat je imela moja babi, ki ima raka, operacijo. Videli smo, da bo moral nekdo od nas ostati z njo doma. Ponudila sem se, da bom jaz ostala z njo. Zdi se mi, da sem se res prav odločila.«
Samo zavzeti se moramo in nam bo uspelo
Job je na kongres gen 3 prišel, da bi se povezal z otroki in mladimi iz drugih držav. »Najbolj všeč so mi bile maše, maša z nadškofom, petje pri mašah.
S seboj bom pa odnesel veliko novih prijateljstev in veliko dobrih spominov. Mi je kar žal, da odhajamo...«
Prepričan je tudi, da lahko v svetu nekaj spremenijo, vendar se morajo zelo potruditi, ker so kot kristjani v svetu v manjšini. »Samo zavzeti se moramo in nam bo uspelo.«
»V šoli imam sošolca, ki ni veren. Včasih pride do mene in me kaj vpraša o Bogu. Povem mu vse, kar mi pride na pamet. Potem se pridružijo še kakšni drugi neverni sošolci in se skupaj pogovarjamo o Bogu.«
Tudi 15 mladih iz Ukrajine
Kongresa v Sloveniji se je udeležilo tudi 15 mladih iz Ukrajine. Danijela in Antonino smo povabili pred radijski mikrofon in ju vprašali o njunih vtisih.
Antonina: »Zelo sem vesela, da sem lahko prišla, ker do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali bom lahko odpotovala, ali ne.«
Danijel: »Bogu se zahvaljujem, da sem lahko prišel sem. Na tem srečanju je bilo res zelo, zelo lepo. Všeč so mi bile igre.«
S seboj v Ukrajino odnašam ljubezen
Antonini je bilo najpomembnejše to, da so bili ves čas skupaj, kljub temu, da so bili iz tako različnih kultur. »Najprej s seboj odnašam ljubezen, ki sem jo prejela. In to ljubezen bom prinesla v našo državo.«
Danijel pa pravi, da bo s seboj odnesel mnoga prijateljstva, ki jih je sklenil. »Odkril sem, da slovenski narod zelo lepo poje. Zdi pa se mi tudi, da sem na tem srečanju postal bolj odprt.«
Posebej pomenljiv in pretresljiv je bil križev pot, ki so ga za vse udeležence srečanja pripravili v soboto zvečer. »Hoteli smo pokazati, da za konflikt v Ukrajini niso samo politiki, ampak da trpi celotno ljudstvo,« je povedala Antonina.
Danijel pa je dodal: »Hoteli smo pokazati, da je najpomembnejše življenje in da je reševanje življenj odvisno od vsakega človeka, ne glede na to , iz katerega naroda prihaja.«
Na vprašanje, kako jim lahko mi v Sloveniji, pomagamo, pa sta oba odgovorila, da najprej tako, da sprejemamo begunce, da molimo za mir in da pomagamo tudi s humanitarno pomočjo.