Sonce življenja ogrelo slovensko prestolnico

Slovenija | 05.10.2024, 14:20 Marjana Debevec

Ljubljano je dopoldne preplavilo veselje do življenja. Na že tretjem pohodu za življenje v Sloveniji v tem letu se je namreč zbralo več tisoč ljudi, predvsem družin, mladih, pa tudi starih staršev in vseh tistih, ki si prizadevajo zaščititi vsako človeško življenje. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek.

Mogoče bo tudi današnji pohod komu spremenil srce in komu rešil življenje, je več tisoč glavi množici uvodoma dejala voditeljica Pohoda za življenje v Sloveniji Urša Cankar Soares. Tisti, ki so preživeli postopke splava, po njenih besedah Sloveniji kažejo nekaj zelo pomembnega.

"Kažemo, da ima splav obraz. Čas je, da besede pravica, moje telo in podobni nesmisli, ki smo jih toliko let poslušali počasi romajo v koš zgodovine."

Zakaj diskriminirati otroke pred 22. tednom?

Polno življenje tako živi Aleksander, ki ga je mama hotela splaviti pa je preživel, čeprav je ostal slep. V njegovem imenu je pričevala žena Nevenka. Podobne zgodbe je prinesel tudi gost iz Brazilije Antonio de Melo, ki je posvojil kar 46 otrok, ki so preživeli splav in ostali invalidni.

Žal pa danes otroci v maternici do 22. tedna pri nas nimajo statusa človeka in v primeru spontanega soplava ne dobijo niti matične številke. O tem je pričevala mati devetih otrok Marjeta Žemva, katere hči Magdalena je umrla pri 16. tednih.

"Kdo vendar lahko odloči o tem, da dete, ki ga nosim pod srcem ni moj otrok? Zakaj bitje, ki še ni doraslo, tako stigmatizirati in izobčiti iz njegove vrste? In če govorimo o diskriminaciji - kaj sva potem midva z možem, če to ni otrok?«.

Trepetali smo zanje ...

Mamam, ki so v zaradi nosečnosti v negotovosti, veliko pomagajo na Zavodu Živim. Katarina Nzobandora je navedla primer mamice, ki so ji zaradi nosečnosti s trojčki predlagali redukcijski splav – torej da bi odstranili enega ali dva otroka, da bi tretji imel možnost preživetja.

Čeprav se je zavedala, da ji ne more dati nobene napovedi, ji je Katarina zatrdila, da je vsak otrok dar in da nihče ni napaka. Z možem sta se odločila da bosta ohranila vsa tri življenja. »Skozi nosečnost smo trepetali, vsak mesec nosečnosti je prinesel več olajšanja in ob koncu nosečnosti je rodila tri žive in zdrave otroke.«

Vloga očeta, vloga mladih

Pomembno vlogo pri zaščiti žene in otrok ima predvsem njen mož, so se strinjali nekateri udeleženci, ki smo jih povabili pred mikrofon.

»Zato, ker je to primarna naloga očeta. Oče mora varovati svojo družino. Tudi zato smo tukaj, da drugim pokažemo, da nam ni vseeno. Treba je zaščititi življenje od spočetja do naravne smrti.«

Med udeleženci so bili tudi številni mladi. Vprašali smo jih, zakaj so prišli. »Zato, ker je Bog življenje in ker nam je Bog dal življenje. Nismo si ga dali sami.«

»Zaradi tega, ker se mi zdi, da imamo sporočilo, ki ga mora Slovenija slišati. In če ga mi povemo, se mogoče malo bolj dotakne mladih in ta tema nas tudi zelo zadeva.«

Sprejela sta hudo bolnega otroka

Med udeleženci sta bila tudi starša, ki sta sprejela otroka z mnogimi zdravstvenimi težavami, ker ga mama ni zmogla sprejeti in sta s tem konkretno pokazala, da sta za življenje. »In odkar je v naši družini, čutim zelo močno potrebo, da se pridružim temu pohodu, ker se mi zdi pomembno, da govorimo tudi o drugih izbirah.«

Velike množice zbranih je bil vesel tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. "Vesel sem, da je med nami toliko ljudi, pravzaprav, da jih je vedno več, ki se zavedajo vrednosti življenja, in ki čutijo, da je življenje treba sprejeti, da je življenju treba dati možnost, ker vsako življenje prinaša veliko bogastvo."

Pohoda za življenje so se udeležili tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar ter več duhovnikov in redovnic.

OBJAVLJAMO VSA PRIČEVANJA V CELOTI:

Urša Cankar Soares

Lep pozdrav draga generacija za življenje.
Hvala prav vsakemu posebej, da ste prišli!

Lahko bi delali toliko drugih pomembnih stvari, a smo si vzeli čas, se pripeljali iz cele slovenije, ker se nam zdi pomembno braniti življenje in biti upanje za vse, ki upanje potrebujejo. Za vse, ki bodo v teh dneh, ali pa v prihodnjih mesecih potrebovali spodbudo in jo bodo našli na vaših veselih obrazih, vaših opogumljajočih besedah, zgovornih slikah nerojenega otroka v maternici, ki jih držite v rokah.

Pogled na vse vas danes, bo lahko nekega dne, neko ženo tam nekje v skriti sobici pred odprtim računalnikom, z roko na trebuščku, vodilo do konkretnega koraka..."Naj pogledam kaj je na tem, če jih toliko drugače misli".

Današnji Pohod za življenje bo lahko komu spremenil srce in komu rešil življenje, zato hvala, da ste pustili vse delo in počitek in prišli.

Že tri tedne cela slovenija posluša, da je vsak nerojeni otrok človek. Že tri tedne zapovrstjo preko Kopra, Maribora in danes tudi v našo lepo prestolnico prinašamo sporočila ljubezni, do vsakega človeka, od najmanjšega, ki je ravno začel obstajati, do ostarelih in onemoglih, ki si želijo dostojanstvene smrti.

Že tri tedne pa Sloveniji kažemo nekaj zelo pomembnega, česar pa dosedaj še ni imela prav veliko priložnosti videti. Kažemo, da ima splav obraz. Čas je, da besede pravica, moje telo in podobni nesmisli, ki smo jih toliko let poslušali počasi romajo v koš zgodovine.

Te prazne besede ob pogledu na človeka, ki je splav preživel zbledijo kakor tema, ko prižgeš luč. Dovolj je teme. Ne želimo več hoditi v temi. Ne želimo izgubiti niti enega več od naših otrok, da zatava v to temo.

Preživeli v nehumanem postopku splava nam svojim obstojem kažejo luč. So oprijemljivi dokaz te zmote, tega zavajanja, tega pranja možganov. Bili so, če tako rečem, že v hudi jami, pa so zlezli ven, da so priče krivice, ki se dogaja. Krivice, ki jo velika večina ne preživi.

Samo peščica jih preživi, a dovolj, da so glasno opozorilo, ki trka na vest glasneje kot karkoli drugega.

Si kdo upa pogledati v oči našim preživelim in jim reči, da niso ljudje? Zagotavljam vam, da vseh tistih 70 otrok, ki je ta teden umrlo v sloveniji zaradi nasilja splava nad njimi niso bili nič manj ljudje, kot so tile med nami. Čisto nič manj.

Pa lahko še ne vem kako pomemben človek govori drugače, od bivše prve dame amerike gospe Trump, do raznih pevcev in politikov, igralcev in športnikov, nerojeni otrok je človek, to dokazuje znanost in to vemo, če se ozremo na naše fante, ki so se upali izpostaviti. Bravo fantje za pogum. Vi ste pravo darilo za ta svet.

Vam želim vsem en lep Pohod, lepa srečanja in opogumljeno srce za pričevanje za življenje.

Marjeta Žemva

Običajno se predstavim kot mama 9 otrok, čeprav sta dva od teh že v nebesih. Večkrat se ju spomnimo v molitvi in sta članici naše družine. Moja prejšnja nosečnosti se je končala v 16. tednu. Ni bila prekinjena ampak se je končala s smrtjo najinega otroka. Ker ni bilo več utripa sem porodila za dlan veliko deklico Magdaleno.

Njeno telesce je imelo rokice, nogice, prstke, glavico, oči, usta. Pri 16. tednih otrok že sesa palec, kolca, začnejo mu poganjati laski in že sliši mamin glas. Ker pa Magdalena ni dopolnila 22. tednov ni bila uvrščena med otroke in ni prejela matične številke.

Tako tudi nisva bila upravičena do prispevka za pogrebne stroške, ki ga pri nas za pogreb otroka krije država.

To se nama zdi absurdno. Kdo vendar lahko odloči o tem, da dete, ki ga nosim pod srcem ni moj otrok? Zakaj bitje, ki še ni doraslo, tako stigmatizirati in izobčiti iz njegove vrste? In če govorimo o diskriminaciji - kaj sva potem midva z možem, če to ni otrok?

Tudi njeni sorojenci so videli, da mi trebušček že raste, ker je tam novo življenje – bratec ali sestrica. Kako naj jim razloživa, da to ni otrok?

Res sva hvaležna, da sva jo lahko cerkveno pokopala, saj se je naš župnik strinjal, da je to Božji otrok. Pri pogrebni sv. maši je bil opravljen krst želja. Tako sva krščeno deklico predala v Božje roke.

Verujemo, da imamo sedaj priprošnjico pri Bogu, čeprav ji ni bilo dano biti med nami in okušati človeške ljubezni. Kljub zakonom, ki jih napiše omejen človeški um, so bitja v maternici ne glede na starost živa in je v njih Življenje. Tako so tudi bitja, ki končajo svoje življenje pred prihodom na ta svet, vendarle OTROCI.

Nevenka Ivančič:

Rodil se je po čudežu.

Sva Aleksander in Nevenka pričevala bom v njegovem imenu.

Ko sva bila na obisku pri pokojni sestri v Beogradu mu je povedala da je mama delala splav ko je zanosila z jim. Mama je mislila da ga je splavila a on je preživel čeprav se ni dobro razvijal ga je mama rodila v šestem mesecu. Bil je v inkobbatorju in ima posledice slepote in nima dobre motorike.

Čeprav se ga je hotla mama znebiti ga je sprejela in ga ni zavrgla. Ko mu je mama umrla se je znajdel sam in se je boril. Šel je živeti na društvu slepih in slabovidnih. Tam je spoznal mene in je preskočila iskrica in sva poročena že 15 let. Sedaj igra pikado za slepe in hodi na turnirje po Balkanu. Ko sem z njim igrala pikado me je večkrat zmagal.

Bog je želel da je ostal živ. Hvala Bogu za življenje.

Darja Pečnik – Zavod Živim

"V Zavodu Živim stojimo ob strani ženskam v stiskah, ki jih doživljajo ob nosečnosti ali po splavu. Nudimo jim pogovor, svetovanje, terapije, DV za ozdravljenje po izgubi otroka in materialno pomoč preko Programa Preživim in dobrodelne trgovine Skupno dobro.

Stiska in trpljenje po splavu sta nepredstavljiva. Največkrat v tem svojem doživljanju ženske ostanejo same in izolirane od sveta. Zato jim želimo na Zavodu Živim sporočiti: NISTE SAME. Ne obsojamo vas, ampak vas sprejemamo s sočutjem in empatijo."

Katarina Nzobandora - Zavod Živim

"Pred časom me je poklicala mlada mamica, ki je zanosila s trojčki. Kot je v Sloveniji navada, ginekologi staršem s trojčki ali četvorčki svetujejo redukcijski splav. Pomeni, da splavijo enega ali dva otroka, da bi preostali imeli večjo možnost preživetja. Mamica je bila v stiski, ni vedela, kaj naj stori.

Povedala sem ji resnico, nisem ji lagala. Povedala sem ji, da poznam družino, ki so v nosečnosti s trojčki zaradi prezgodnjega poroda izgubili vse tri otroke in da poznam družino, ki so srečno donosili trojčke.

Povedala sem ji, da ji ne morem dati zagotovo dobre napovedi ampak da vem, da je vsak otrok dar. Da nihče ni napaka. Da nihče ni tukaj po naključju, da je vsak tukaj z namenom.

Če z nekaj dni mi je sporočila, da sta se z možem odločila, da dasta otrokom priložnost, da bosta ohranila vsa tri življenja. Skozi nosečnost smo trepetali, vsak mesec nosečnosti je prinesel več olajšanja in ob koncu nosečnosti je rodila tri žive in zdrave otroke. Družina je presrečna. Mamica pravi, da so to njuni trije čudeži."

Anica Sečnik:

Spoštovani ljubitelji življenja!

Pravica do življenja je neodtujljiva od spočetja do smrti!

Skupina staršev, zdravstvenih delavcev, učiteljev in vzgojiteljev želimo o tem spregovoriti preko življenjske zgodbe, kjer se mlad par sooči z nepričakovano nosečnostjo in vprašanjem splava.
Posneti želimo 30 minutni film, ki bo mlado generacijo nagovoril k zdravim odnosom med spoloma in zrelemu iskanju poti ob nepričakovani nosečnosti.

Splav je namreč le navidezna rešitev.

Zgodba bo vlila mladim zaupanje v ljudi, ki so jim pripravljeni prisluhniti in pomagati.

Film bo brezplačno dostopen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki.

Vabimo vas, da obiščete našo stojnico in vas prosimo, da nastanek filma po svojih močeh podprete.

Antonio Tavares de Melo

Dober dan, Slovenija! Kako lepo je tukaj videti toliko ljudi, ki ljubijo življenje! Iskrena hvala za to vaše pričevanje!

Jaz, Alex, Marco Aurélio in Flávia (ki je naša posvečena sestra), smo vas obiskali, da bi potrdili, kako dobro je sprejeti življenje. Radi bi pozvali vse Slovence, da življenju vedno rečejo DA.
Skrbimo za 47 otrok, ki sem jih posvojil, ker so bili zavrženi.

To jim je povzročilo veliko trpljenja. Mnogi izmed njih so preživeli poskus splava! Toda v naši skupnosti so našli očeta in mamo. Ljubezen naše družine je pri vseh 47 otrocih zacelila boleče rane in jih še naprej zdravi.

Zaznamujejo jih razvojne motnje, toda kljub temu čutijo, da so ljubljeni. Kot je povedal ustanovitelj logoterapije Viktor Frankl, »tudi če telo zboli, je duša lahko zdrava«!
Duša mojih otrok ni bolna in oni z vsem srcem živijo svoj sedanji trenutek.

Ste vi veseli, da živite?

Jaz sem! In naši otroci tudi!

Ti moji posvojeni otrci so s svojim veseljem navdihnili že številne nosečnice, ki so nameravale opraviti splav. Ko so videli njihovo veselje do življenja, so se premislile!

Prišli smo k vam s tem našim pričevanjem, da bi sporočili, da vsak spočeti otrok, ki je pod materinim srcem, želi živeti!

Slovenci! Ali bomo rekli življenju DA?

Potem pomagajte vsem mamicam, ki so v težavah! One potrebujejo našo pomoč!

Naj vas Bog blagoslovi in hvala, da ste nas sprejeli.