Jakob TurkJakob Turk
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek
Magdalena Fabčič (foto: Martina Zaletel)
Magdalena Fabčič | (foto: Martina Zaletel)

Menopavza kot čas, ko ženska v sebi najde moč

Svetovalnica | 27.09.2024, 13:20 Nataša Ličen

Menopavza je v družbi še vedno tabu. Zato si Magdalena Fabčič želi, da ne bo več dolgo edina vodnica skozi to pomembno obdobje preobrazbe ženskega organizma, da bi se ojunačila še kakšna ženska in spregovorila o tem, zato da bi se v družbi zgodile spremembe in bi ženske doživljale podporo, predvsem pa razumevanje s strani okolice. Menopavza je zelo buren in tudi naporen proces, ki je povsem naraven in skozi katerega gre vsaka ženska. Četrina žensk po statistiki pa nima nobenih opaznejših težav ali sprememb.

Ko ženske na vsem lepem nismo več plodne, ne moremo imeti otrok, položaj in naša vloga se v družbi spremenita, se pogosto začnemo spraševati, kdo smo zdaj? 

Zakaj ne govorimo o menopavzi?

Magdalena Fabčič: »Če se v najstništvu dogaja izbruh hormonov se v menopavzi dogaja ravno obratno, hormoni usihajo. Telo se mora prav tako prilagoditi novim ravnem hormonov, kar je za telo naporen proces. Ob tem so določeni znaki in težave, zaradi katerih lahko prihaja tudi do čustvenih izbruhov, menjave razpoloženj in podobno. Ljudje pa to dojemamo drugače, ker je povezano s staranjem. V družbi se pojavlja čuden odnos do staranja, umrli naj bi pri stotih letih mladi, lepi in vitki

»Na pot vodnice skozi menopavzo me je pripeljala lastna izkušnja. Po izobrazbi sem biologinja. Trinajst let sem delala v famaciji, fiziologijo poznam, ko pa so se začele težave, nisem vedela, kaj se mi dogaja. Ob motnjah cikla – dobro, sem si mislila, mogoče lahko hormoni počasi že usihajo, ampak, so me presenetile tiste psihološke težave, spremembe razpoloženja, ko sama sebe nisem razumela.«

Po statistiki približno odstotek žensk doživi menopavzo pri štiridesetem letu. Povprečje je pri enainpetdesetih.

»V bistvu ni omejitev. Žensko lahko spremembe presenetijo tudi že konec tridesetih let. Ker se prve zanositve pri ženskah pomikajo v pozna trideseta leta in še čez, je težava, ko bi rade zanosile, gredo h ginekologu, se posvetujejo in ugotovijo, da so že v perimenopavzi. To je obdobje pred samo menopavzo, ko se dogajajo največje hormonske spremembe

Ob hormonskem neravnovesju, ko sebe ne spoznamo, je tudi narava lahko zelo pomirjujoča.
Ob hormonskem neravnovesju, ko sebe ne spoznamo, je tudi narava lahko zelo pomirjujoča. © PixaBay

Ko vemo, kaj se z nami dogaja, je lažje

»Menopavza po definiciji traja en dan, to je dan zadnje menstruacije v življenju. Ko smo leto dni brez menstruacije, lahko rečemo, aha, smo v menopavzi. Najbolj burno obdobje je tisto prej. Jajčniki počasi usihajo in so zelo velika nihanja v hormonih. En dan je estrogen normalen, nasledni teden ga komaj določimo. Ta nihanja lahko trajajo tudi nekaj let, in seveda telo se zelo telo na to prilagaja. Tudi močnejše menstrualne krvavitve se zaradi neravnotežja hormonov lahko pojavljajo v predmenopavznem obdobju, zato pojdimo k zdravniku in preverimo. Medicina je tukaj tudi zato, da nas pomiri, da ni nič tako hudega, le hormonsko neravnotežje, ki bo minilo.«

Zdravljenje neplodnosti je predvsem za žensko zelo neprijetno, ob hormonskem zdravljenju mora prenašati veliko nezaželjenih učinkov. Tudi s psihološkega vidika je zelo naporno. Zato, če je le mogoče, z zanositvijo ne čakati predolgo.

Ko nam je odveč že modrček

»Najbolj izrazite spremembe v telesu ženske se dogajajo že pred samo menopavzo, ko progesteron upada, jajčeca se pač starajo, ni ovulacije, in lahko prihaja tudi do bolečih in napetih dojk, ko nam je že modrček odveč. Marsikatera se niti objemati ne želi več. Ženske lahko zaradi neravnovesja hormonov zatipajo določena tkiva kot kakšne vozličke, in seveda se ustrašijo dogajanja. Znova eno od presenečenj, o katerem se ne govori. Na sploh velja, redno pregledovanje dojk je nujno, sledimo, če se dogajajo spremembe. Pojdimo, če imamo skrbi, k zdravniku, ginekologu in preverimo.«

Za svoje zdravje je treba poskrbeti

Kaj lahko ženska sama naredi zase, preden morda poseže po hormonskem zdravljenju – ki je vedno le za določen čas, je ključna vloga dela in pomoči Magdalena Fabčič. V svoje zdravje je treba vlagati. Še več, ko usihajo jajčniki in ko imamo vedno manj hormonov, ki podpirajo kosti, srce in možgane. Zelo pomembni sta tudi prehrana in športna dejavnost.

Prisluhnite pogovoru v celoti.

Svetovalnica
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...