Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tone GorjupTone Gorjup
Magdalena Fabčič (foto: Martina Zaletel)
Magdalena Fabčič | (foto: Martina Zaletel)

Menopavza kot čas, ko ženska v sebi najde moč

Svetovalnica Nataša Ličen

Menopavza je v družbi še vedno tabu. Zato si Magdalena Fabčič želi, da ne bo več dolgo edina vodnica skozi to pomembno obdobje preobrazbe ženskega organizma, da bi se ojunačila še kakšna ženska in spregovorila o tem, zato da bi se v družbi zgodile spremembe in bi ženske doživljale podporo, predvsem pa razumevanje s strani okolice. Menopavza je zelo buren in tudi naporen proces, ki je povsem naraven in skozi katerega gre vsaka ženska. Četrina žensk po statistiki pa nima nobenih opaznejših težav ali sprememb.

Ko ženske na vsem lepem nismo več plodne, ne moremo imeti otrok, položaj in naša vloga se v družbi spremenita, se pogosto začnemo spraševati, kdo smo zdaj? 

Zakaj ne govorimo o menopavzi?

Magdalena Fabčič: »Če se v najstništvu dogaja izbruh hormonov se v menopavzi dogaja ravno obratno, hormoni usihajo. Telo se mora prav tako prilagoditi novim ravnem hormonov, kar je za telo naporen proces. Ob tem so določeni znaki in težave, zaradi katerih lahko prihaja tudi do čustvenih izbruhov, menjave razpoloženj in podobno. Ljudje pa to dojemamo drugače, ker je povezano s staranjem. V družbi se pojavlja čuden odnos do staranja, umrli naj bi pri stotih letih mladi, lepi in vitki

»Na pot vodnice skozi menopavzo me je pripeljala lastna izkušnja. Po izobrazbi sem biologinja. Trinajst let sem delala v famaciji, fiziologijo poznam, ko pa so se začele težave, nisem vedela, kaj se mi dogaja. Ob motnjah cikla – dobro, sem si mislila, mogoče lahko hormoni počasi že usihajo, ampak, so me presenetile tiste psihološke težave, spremembe razpoloženja, ko sama sebe nisem razumela.«

Po statistiki približno odstotek žensk doživi menopavzo pri štiridesetem letu. Povprečje je pri enainpetdesetih.

»V bistvu ni omejitev. Žensko lahko spremembe presenetijo tudi že konec tridesetih let. Ker se prve zanositve pri ženskah pomikajo v pozna trideseta leta in še čez, je težava, ko bi rade zanosile, gredo h ginekologu, se posvetujejo in ugotovijo, da so že v perimenopavzi. To je obdobje pred samo menopavzo, ko se dogajajo največje hormonske spremembe

Ob hormonskem neravnovesju, ko sebe ne spoznamo, je tudi narava lahko zelo pomirjujoča.
Ob hormonskem neravnovesju, ko sebe ne spoznamo, je tudi narava lahko zelo pomirjujoča. © PixaBay

Ko vemo, kaj se z nami dogaja, je lažje

»Menopavza po definiciji traja en dan, to je dan zadnje menstruacije v življenju. Ko smo leto dni brez menstruacije, lahko rečemo, aha, smo v menopavzi. Najbolj burno obdobje je tisto prej. Jajčniki počasi usihajo in so zelo velika nihanja v hormonih. En dan je estrogen normalen, nasledni teden ga komaj določimo. Ta nihanja lahko trajajo tudi nekaj let, in seveda telo se zelo telo na to prilagaja. Tudi močnejše menstrualne krvavitve se zaradi neravnotežja hormonov lahko pojavljajo v predmenopavznem obdobju, zato pojdimo k zdravniku in preverimo. Medicina je tukaj tudi zato, da nas pomiri, da ni nič tako hudega, le hormonsko neravnotežje, ki bo minilo.«

Zdravljenje neplodnosti je predvsem za žensko zelo neprijetno, ob hormonskem zdravljenju mora prenašati veliko nezaželjenih učinkov. Tudi s psihološkega vidika je zelo naporno. Zato, če je le mogoče, z zanositvijo ne čakati predolgo.

Ko nam je odveč že modrček

»Najbolj izrazite spremembe v telesu ženske se dogajajo že pred samo menopavzo, ko progesteron upada, jajčeca se pač starajo, ni ovulacije, in lahko prihaja tudi do bolečih in napetih dojk, ko nam je že modrček odveč. Marsikatera se niti objemati ne želi več. Ženske lahko zaradi neravnovesja hormonov zatipajo določena tkiva kot kakšne vozličke, in seveda se ustrašijo dogajanja. Znova eno od presenečenj, o katerem se ne govori. Na sploh velja, redno pregledovanje dojk je nujno, sledimo, če se dogajajo spremembe. Pojdimo, če imamo skrbi, k zdravniku, ginekologu in preverimo.«

Za svoje zdravje je treba poskrbeti

Kaj lahko ženska sama naredi zase, preden morda poseže po hormonskem zdravljenju – ki je vedno le za določen čas, je ključna vloga dela in pomoči Magdalena Fabčič. V svoje zdravje je treba vlagati. Še več, ko usihajo jajčniki in ko imamo vedno manj hormonov, ki podpirajo kosti, srce in možgane. Zelo pomembni sta tudi prehrana in športna dejavnost.

Prisluhnite pogovoru v celoti.

Svetovalnica
Sogovorniki na srečanju v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra (photo: Marjana Debevec) Sogovorniki na srečanju v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra (photo: Marjana Debevec)

Zakaj se prepirate? Saj ste vsi moji!

Smo v tednu molitvene osmine za edinost med kristjani. Sinoči je bil v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra v Ljubljani pogovor ob 1700 letnici Nicejskega koncila s krajšim predavanjem prof. ...

Politolog in politični komentator dr. Sebastjan Jeretič (photo: Osebni arhiv) Politolog in politični komentator dr. Sebastjan Jeretič (photo: Osebni arhiv)

Dr. Jeretič o srbizaciji slovenske politike

Politolog in politični komentator dr. Sebastjan Jeretič je v pogovorih v več medijih ocenil, da korupcijske afere levih volivcev večinoma ne premaknejo, kar smo opazili pri ugotovitvi KPK, da je ...

Logoterapevt in diakon Matic Vidic (photo: Rok Mihevc) Logoterapevt in diakon Matic Vidic (photo: Rok Mihevc)

Nevarnost pričakovanj je sledenje lastnim fantazijam

S pričakovanji je tako, da ljudje včasih pričakujemo nemogoče. Ali obstaja kakšen »psihološki trik«, ki bi nas zavaroval pred tem, da ne bi preveč upali in ne bi bili posledično preveč ...

Marjan Bečan (photo: Matjaž Merljak) Marjan Bečan (photo: Matjaž Merljak)

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let. Obiskoval je slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Argentini, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dalo 52 duhovnikov. Dvanajst let je bil ...

Avdio player - naslovnica