Pristno veselje za smiselno življenje

Za sožitje 24. 09. 2024, 20:00 | Nataša Ličen

Kaj je v življenju najvažnejše? To je eno od osrednjih izhodišč v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem za boljše sožitje med nami. V zadnjem septembrskem torkovem srečanju smo govorili tudi o smislu visokih obletnic. Če so povezane le z veseljačenjem, obletnice izgubijo na vsebini, dosežena leta oziroma starost pa izgubi smisel. Vse kar zmoremo in znamo, uporabimo za skupnost, za svoj in razvoj drugih. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase, če hočemo poskrbeti zase, pomagajmo drugim, je geslo Inštituta Antona Trstenjaka za lepše sožitje in delo z ljudmi.

Na dan A. M. Slomška

Ni prvič, ko je termin oddaje sovpadal z godovnim dnevom blaženega škofa Slomška, ki je ena od zdravih, močnih korenin naroda. V svojem času je storil veliko, od prenosa škofije v Maribor do prebujanja slovenske kulturne, narodne in seveda verske identitete.«

S tem, kar storimo za druge, naredimo največ tudi za svoj razvoj.

Slomške je spodbujal veselje, dobro počutje v šoli. Smo v današnjem stremljenju za rezultati pozabili na to?

»Slomšek je bil človek, ki je zrasel pristno iz ljudstva in k temu spada tudi veselje, humor, radost. Pri Slomšku me je pritegnilo - zaradi mojega poklica pri delu proti zasvojenostim in omami, njegovo terapevtsko prizadevanje, ko je rohnel v pridigah in okrožnicah proti pijančevanju. Ne bomo rekli, da je rešil problem, je pa vztrajal. Vidimo, da danes celotno Evropo ugonabljajo vse mogoče omame, tudi idejne. Otroci so prešerno veseli kot mlade mačke, nagonsko vstopanje v življenje. Kar je v Evropi recimo zadnjih petdeset let zmotno, je misel o uživanju. Uživanje za vsako ceno. Otroško veselje med odraslimi je otročje. Radost je zrelo veselje, ki upošteva vso resnost življenja.«

Med odraslimi manjka pristnega veselja. Preveč je mrkosti, pustega in praznega v življenju.

Prof. dr. Jože Ramovš v oddaji Za sožitje: »Od Slomška ne moremo pričakovati rešitev za današnji čas. To je omama. Treba je razlikovati med stalnim in tem, kar se iz trenutka v trenutek menja, oboje je enako važno. Temeljnih vrednot ne določamo mi, ampak so v stvareh. Vrednote je treba iskati v stvareh, ne v naših glavah. Glava je orodje v iskanju vrednega, slednje je višje od nas in je brezpogojno. Ne laži, ne zlorabljaj, ne ubijaj in tako naprej, so temeljne vrednote, ki so v naravi stvari in ljudi. Če se tega ne držimo, iztirimo s poti in pademo v prepad. Življenje je temeljna vrednota, zato sta splav in evtanazija zlo, hudo zlo."

Lahkomiselnost današnjega časa je, da gremo istočasno na romanje in glasujemo za splav. To je omama. Odštekanost.

»Človeka razčlovečimo, da ni več oseba, ki misli s svojo glavo. Eden od simptomov v evropski kulturi je tudi ta, da je srednji sloj, ki je najbolj samostojen, pri delu in razmišljanju, čedalje manjši in čedalje bolj reven. Potrošništvo ni svoboda, to je kot v rimskih časih kruha in iger. Nevarna zadeva.«

Če se dobro staramo, osvojimo modrost molka

"Kadar beseda ni smiselna, utihnemo. To je modrost. In tudi demenca uči umolkniti, ko ni smisla več govoriti, a ostati človek. Trstenjak je rekel, da človek z rojstvom dobi neko količino telesnih in duševnih zmožnosti, odvisno pa je, kako in koliko jih razvija. Enostransko, ali v vse smeri? Širino razvijamo v dialogu. Mora biti pa v ravnovesju. In Slomšek je bil človek ravnotežja.«