Sveti Janez Pavel II. je 19. septembra 1999 v Mariboru škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. S tem smo po besedah postulatorja za Slomškovo kanonizacijo nadškofa Marjana Turnška v naši krajevni Cerkvi dobili potrditev, da je mogoče tudi na slovenski način živeti svetost. Slomškova beatifikacija pa je pomnožila tudi obisk na njegovem grobu. O srebrnem jubileju tega pomembnega dogodka bo nocoj v mariborski stolnici slovesna nadškofova maša, ki jo bomo neposredno prenašali.
Ob srebrnem jubileju drugega obiska sv. Janeza Pavla II. v naši domovini in njegovi razglasitvi škofa Slomška za blaženega, se marsikdo spomni tistega turobnega jesenskega jutra, ki je prav ob prihodu letala s papežem, postal s soncem obsijan dan. Nepozaben pa zaradi papeževih besed: »S svojo apostolsko oblastjo dovoljujem, da se častitljivi Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi...«
Nadškof Turnšek je četrt stoletja po tem dogodku pravi, da je Cerkev na Slovenskem s tem marsikaj pridobila. Recimo to, da je dobila svojo povsem slovensko nebeško razsežnost; potrditev, da je mogoče tudi na slovenski način živeti svetost. Tudi prej smo imeli svetnike, za katere smo dejali, da so naši, a so jih imeli za svoje tudi drugi. »Slomšek je pa prvi tako res avtohtoni, bi lahko rekli popolni Slovenec, ki je svoje duhovno življenje res živel na pristno slovenski način in ga prenašal tudi na druge.« Beatifikacija, pa tudi oba obiska papeža Janeza Pavla v Sloveniji, so bili pomembna potrditev Cerkve v Sloveniji. S tem smo verniki skupaj z duhovniki in škofi dobili novo moč, nov zagon, pa tudi potrditev za svoje delovanje.
Slomšek je pa prvi tako res avtohtoni, bi lahko rekli popolni Slovenec, ki je svoje duhovno življenje res živel na pristno slovenski način in ga prenašal tudi na druge.
Nadškof Turnšek je pojasnil, da je po beatifikaciji potrebno dokazati samo še en čudežni dogodek. »Zdaj čakamo, spodbujamo, prosimo, naj se ljudje obračajo na Slomška, da bi se zgodil, da njegovo priprošnjo en tak domnevni čudežni dogodek, ki bi ga potem najprej doma določena komisija obdelala in potem te izsledke poslala na kongregacijo ...« Vse to pa v upanju, da bi se tako kot za prvi čudež, tudi za drugega postopek uspešno končal.
Referendum o zakonu o asistiranem samomoru je v slovenski prostor prinesel veliko razprav in razmišljanja na temo smrti in samomora. Na ta račun je bilo izvedenih veliko pogovorov, okroglih miz in ...
Upokojeni slovenski paraolimpijski plavalec Darko Đurić je na svojem Facebook profilu objavil razmišljanje o odnosu do življenja. Spodbuja, da iščemo rešitve, kako ljudem pomagati v stiski, ne pa ...
Kampanja pred referendumom je bila bolj ideološka kot vsebinska, saj je vprašanje »umora« druge osebe popolnoma prezrla. Presenečen sem, s kakšno lahkoto se je operiralo z besedo »samomor«. V ...
Župnija Šentvid nad Ljubljano in Radio Ognjišče sta pripravila javno radijsko oddajo z naslovom Mnoge pasti asistiranega samomora. V dvorani Zavoda svetega Stanislava se je zbralo veliko ...
V Svetovalnici smo odprli kompleksno in pogosto nerazumljeno temo – psihopatijo. O njej smo se pogovarjali z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta vrhovna sodnica Barbara Zobec in nekdanji ustavni ter vrhovni sodnik Jan Zobec spregovorila o treh velikih temah: aferi v zvezi z obiskom podpredsednice ...
