Papež: Ljudstvo Papue, odpri se veselju evangelija!
Svet | 08.09.2024, 10:05 Marjana Debevec
Papež Frančišek je tretji dan svojega obiska misijonske dežele Papue Nove Gvineje začel s sveto mašo na stadionu, kjer se je zbralo 35 tisoč vernikov. Pred opoldansko molitvijo je na priprošnjo Matere Marije, katere praznik obhajamo danes, znova pozval molitvi za mir ter se spomnil poplav, ki so včeraj ponoči prizadele Marijino svetišče v Lurdu. Sledil je še obisk revnega območja Vanimo, kjer se je srečal z verniki in nato posebej še z misijonarji.
Bel oder z barvnimi odtenki plemenskih simbolov, ki so krasili stebre, zvok bobnov in ritmično odzvanjanje korakov so zaznamovali uvod v mašo, ki jo je papež daroval na osrednjem stadionu. Berila so prebrali v enem od 820 lokalnih jezikov. Gre za mešanico kreolskih jezikov, ki temelji na angleščini in se govori v severnem delu države.
Papež je 30 let po obisku sv. Papeža Janeza Pavla II. tej deželi sredi Pacifiškega oceana, kjer bi se lahko ljudje počutili oddaljeni od sveta in od Boga, predal sporočilo opogumljanja in upanja.
»Tudi vam Gospod danes pravi: 'Pogum, ne boj se ljudstvo Papue! Odpri se! Odpri se veselju evangelija, odpri se srečanju z Bogom, odpri se ljubezni do bratov!'. Naj nihče med vami ne ostane gluh in nem za to povabilo.«
Gluhost in nemost srca, ki vključujeta sebičnost, brezbrižnost, strah pred tveganjem, maščevanje in sovraštvo, nas namreč zapirata pred Bogom in pred ljudmi, pa tudi pred nas samimi in nas oddaljujeta od veselja do življenja.
Jezus pa nam je po njegovih besedah vedno blizu, kar je pokazal tudi v evangeljskem odlomku, kjer je ozdravil gluho nemega. Zato je sveti oče vse zbrane povabil, naj se odprejo evangeliju, ki naj postane kompas našega življenja.
Misijonarji, ki so dali življenje za prebivalce
Kardinal John Ribat je ob sklepu svete maše spomnil na številne misijonarje mučence, ki so dali svoje življenje za porajajočo se Cerkev.
Država pa se tudi danes sooča z mnogimi izzivi, med katerimi so težke gospodarske razmere, ki so povečale inflacijo in brezposelnost, pa tudi naravne katastrofe, kot je bil majski zemeljski plaz, ki je pod seboj pokopal več kot dva tisoč ljudi in izbrisal šest odročnih vasi.
Da bi jim sveti oče izrazil svojo bližino, se je odpravil v eno od oddaljenih škofij na severozahodu države, kjer je spomnil na številne misijonarje.
Odkar so sredi 19. stoletja začeli prihajati na to otoško državo, so bili vedno blizu ljudem, jim nudili izobraževanje, zdravstveno in drugo oskrbo ter oznanjali evangelij. Dvajset tisoč zbranim je rekel, da so strokovnjaki lepote zaradi izjemne narave, ki jih obdaja in spominja na rajski vrt.
»Zato bodite tudi vi zedinjeni v harmoniji z Bogom in z brati, v spoštovanju skupnega doma in v skrbi drug za drugega.«
Še lepša kot skladnost narave je namreč po njegovih besedah naša medsebojna ljubezen, ki sama po sebi oznanja evangelij. Tako naj bi se soočali z negativnimi pojavi v družbi, kot so delitve, strah in magija, ki vodijo v alkoholizem, nasilje, nezvestobo, zlorab in odvisnost od drog. Od vsega tega je po papeževih besedah močnejša ljubezen.
Sledilo je še srečanje z misijonarji, med njimi je bil njegov prijatelj iz Argentine p. Martin, ki v njihovem centru skrbijo za številne otroke in mlade. Papež je mnoge med njimi osebno pozdravil, zaigrali pa so mu tudi nekaj skladb.