Papež v Džakarti | (foto: Simone Risoluti)
Papež prispel v Džakarto
Svet Marta Jerebič
Papež Frančišek je zjutraj po našem času prispel v Džakarto v Indoneziji, kjer začenja azijsko turnejo. Po pozdravu delegacij in častne straže se je odpeljal na nunciaturo, kjer se je srečal s skupino osirotelih otrok, starejših, bolnikov in beguncev. Današnji dan je sicer namenjen počitku, prva uradna srečanja pa bo imel jutri.
Papež Frančišek je Rim zapustil včeraj malo po 17. uri in približno 13 ur pozneje stopil z letala na letališču v Džakarti, da bi začel svoje 45. mednarodno potovanje, ki ga bo vodilo še v Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur. Obisk teh štirih držav so v Vatikanu načrtovali že leta 2020, ko jim je načrte prekrižala pandemija.
S papežem je potovalo tudi 80 novinarjev. Kot vedno, je z vsakim izmenjal nekaj besed, vsem pa se je zahvalil, da ga spremljajo na njegovem najdaljšem potovanju v pontifikatu. Mnogi so mu poklonili darila, nekaj resnih, povezanih z usodo migrantov, nekaj malce hudomušnih, med katerimi se je znašel električni ventilator, ki naj bi mu med azijsko turnejo pomagal pri visokih temperaturah in izredno visoki stopnji vlage, ki se giblje med 70 in 90 odstotki.
Dobrodošlica na letališču v Džakarti je bila medtem precej preprosta, saj bo uradni sprejem sledil jutri. Pozdravili so ga predstavniki civilnih oblasti, nuncij in nadškof v Džakarti, kardinal Ignacius Suharyo, tretji indonezijski kardinal v zgodovini.
Kardinal Suharyo je za portal Crux povedal, da je papežev obisk zelo pomemben za kristjane v državi, kjer živi 280 milijonov ljudi, od tega je 87 odstotkov muslimanov, katoličanov pa približno 10 odstotkov. Po njegovih besedah so odnosi med verskimi skupnostmi dobri. Vlada spodbuja versko zmernost. Nasilje Nasilje na podlagi vere se je močno zmanjšalo. V primerjavi z velikostjo in kompleksnostjo indonezijske družbe lahko rečemo, da primeri takšnega nasilja niso nič pogostejši kot kje drugje, je dejal kardinal.
Frančišek je tretji papež, ki je obiskal Indonezijo. Leta 1970 se je tam mudil Pavel VI, leta 1989 pa Janez Pavel II.
