Slovenija za en mesec prevzema predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov

Slovenija | 01.09.2024, 00:01 Marcel Krek Slovenska tiskovna agencija

Z današnjim dnem je Slovenija od afriške države Sierra Leone, za en mesec prevzela predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Po besedah slovenskega predstavnika v tem najvišjem mednarodnem organu Samuela Žbogarja, bo osrednji dogodek predsedovanja vrhunska razprava z naslovom Voditeljstvo za mir, ki jo bo vodil premier Robert Golob.

Program predsedovanja

Po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon bodo večino pozornosti v Varnostnem svetu namenili vsem oboroženim konfliktom po svetu, zaščiti civilistov, humanitarnim situacijam. "Predvsem na visokem tednu, ko bo velik dogodek, ki ga bo vodil predsednik vlade dr. (Robert) Golob, bomo govorili o največjih konfliktih danes, ki bremenijo ves svet. To je ruski agresiji v Ukrajini, vojni v Gazi in pa v Sudanu."

Kot je za STA pojasnil veleposlanik Žbogar, gre za predsedovanje v najbolj prestižnem času, saj se bodo v okviru omenjene razprave, ki bo 25. septembra na sedežu OZN v New Yorku zbrali številni svetovni voditelji. Zasedanje zato po njegovih besedah želijo usmeriti v samo-razmislek, v samoizpraševanje Varnostnega sveta o svoji relevantnosti,: "... v trenutku, ko svet razpada, oziroma gre v napačno smer in varnostni svet ni zmožen odločnejše stopiti skupaj."

Delo VS ZN ovira razklanost

Žbogar ocenjuje, da delo v Varnostnem svetu, ne le v času slovenskega predsedovanja, najbolj hromi politična razklanost med državami kot so Rusija, Kitajska in Iran na eni- ter Združene države, Velika Britanija in EU, na drugi strani. "Na podlagi izkušenj osmih mesecev članstva vidimo kot največji problem polarizacijo Varnostnega v času, ko je po svetu največ oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni. Lani je bilo največje število civilnih žrtev spopadov, veliko je kršitev ustanovne listine ZN, resolucij, sankcij," je položaj opisal veleposlanik Žbogar.

Glede Ukrajine zato meni, da Varnostni svet ni mogel storiti več zaradi ene stalne članice – Ruske federacije. "Pa vendarle je Varnostni svet s tem, ko vsak mesec obravnava, ima to temo na dnevnem redu, prispeva k temu, da Ukrajina ostaja na dnevnem redu, da pozornost ne skrene z Ukrajine, tudi po dveh letih in pol. To je to, kar Varnostni svet v tem trenutku lahko glede Ukrajine stori," pojasnjuje Žbogar

Zdi se tudi, da Varnostni svet ni storil dovolj za premirje v Gazi, kjer vojna divja že skoraj enajst mesecev. Toda: "Varnostni svet se je opredeljeval do konflikta. Zahteval je premirje, zahteval je dostavo humanitarne pomoči. Imenoval je tudi posebno koordinatorko za dostavo pomoči, ki je organizirala sistem, ki bo verjetno začel v polnosti delovati šele po premierju. Mislim, da je to največ, kar je lahko Varnostni svet naredil glede Gaze, kajti odločitve se sprejemajo drugje in upamo, da bo prišlo do tega premirja," še pojasnjuje Žbogar. Slovenija bo štafeto predsedovanja Varnostnemu svetu združenih narodov, oktobra predala Švici.