Papež pozdravlja vernike, zbrane na trgu | (foto: Vatican media)
Papež za zakonsko urejene migracijske poti in globalno reševanje tega problema
Papež in Sveti sedež Marjana Debevec
Papež Frančišek je danes prekinil niz katehez o delovanju Svetega Duha v Cerkvi in se osredotočil na enega od perečih vprašanj sodobne družbe – na migracije. Katehezo je poimenoval Morje in puščava. Zbrane je povabil, naj pomislijo na ljudi, ki tudi v tem trenutku prečkajo morja in puščave, da bi dosegli deželo, kjer bi lahko živeti v miru in varnosti. Zavzel se je za zakonsko urejene migracijske poti in globalno reševanje tega problema.
Današnje migracijske poti so po papeževih besedah za mnoge ljudi smrtno nevarne. Sredozemsko morje postaja pokopališče. Mnoge, ki so življenje izgubili v valovih, bi bilo mogoče rešiti je poudaril papež in dodal, da nekateri sistematično delajo na tem, da bi migrante zavrnili.
Če to delamo zavestno, gre za hud greh, je dejal sveti oče. Sveto pismo nas namreč vabi, naj tujca sprejmemo.
Spomnil je na številne, ki v puščavi umrejo zaradi nenaravne smrti, ker jih tam pustijo. »V dobi satelitov in brezpilotnih letalnikov teh migrantov, žensk in otrok nihče ne sme videti. Samo Bog jih vidi in sliši njihov krik.«
Zakonite poti za migrante in globalne rešitve
Po papeževih besedah se vsi lahko strinjamo, da v teh smrtonosnih morjih in puščavah današnji migranti ne bi smeli biti. »Vendar tega ne bomo dosegli z bolj restriktivnimi zakoni, z militarizacijo meja ali z zavrnitvami, ampak s širjenjem varnih in zakonitih vstopnih poti za migrante, z omogočanjem zatočišča za tiste, ki bežijo pred vojno, nasiljem, preganjanjem in različnimi nesrečami. To bomo dosegli z globalno ureditvijo migracij, ki temelji na pravičnosti, bratstvu in solidarnosti in pa s skupnimi močmi v boju proti trgovini z ljudmi, da bi zaustavili kriminalce, ki neusmiljeno izkoriščajo bedo drugih,« je bil jasen Frančišek.
Lahko vsaj molimo ...
Ob sklepu se je zahvalil vsem dobrim Samarijanom, ki si po svojih močeh prizadevajo pomagati ranjenim in zapuščenim beguncem. Ti pogumni moški in ženske so znamenje človečnosti, ki se ne pusti okužiti z zlobno kulturo brezbrižnosti in odmetavanja.
Kdor nima možnosti delovanja v prvi liniji, pa ima po papeževih besedah vedno na razpolago molitev, da morja in puščave ne bodo pokopališča, ampak prostori, kjer lahko Bog odpre poti svobode in bratstva.
