Papež s kardinalom Bojem med obiskom Mjanmara leta 2017 | (foto: Vatican News)
S kakšno Cerkvijo se bo papež srečal v Aziji?
Novice | Marjana Debevec
Sveti oče se pripravlja na potovanje v več azijskih držav. Predsednik Zveze azijskih škofovskih konferenc kardinal Charles Bo je pred papeževim septembrskim potovanjem v Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur poudaril, da se bo Frančišek srečal z raznolikostjo azijskih Cerkva in trdno vero njihovih prebivalcev.
»Številne naše cerkve so med nedeljskimi mašami polne. Mnogi Azijci, ki se preselijo v druge države, ohranjajo svojo vero,« je pojasnil nadškof v Mjanmaru in predsednik Zveze azijskih škofovskih konferenc kardinal Charles Maung Bo.
Z verniki Azije in Oceanije se bo papež Frančišek srečal med svojim apostolskim potovanjem v Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur in sicer med 2. in 13. septembrom. To bo že 45. mednarodno apostolsko potovanje Jorgeja Maria Bergoglia in eno od številnih v Aziji v času njegovega pontifikata.
Kardinal Bo je za Vatican News spregovoril o živahni in raznoliki Cerkvi v omenjenih deželah, ki kljub političnim, gospodarskim, družbenim, okoljskim in kulturnim izzivom ter dejstvu, da v nekaterih delih Azije ni vedno lahko živeti krščansko vero, ostaja ne le živa, ampak tudi dinamična na različne načine.
Edinstvenost Azije je po njegovih besedah prav v njeni raznolikosti kultur, religij in tradicij. Čeprav so kristjani v večini azijskih držav, z izjemo Filipinov in Vzhodnega Timorja, v manjšini, je vera v njih vse bolj prisotna. Cerkve v Aziji so tako sicer majhne, a žive. Ne glede na to, ali so bogati ali revni, večina ali manjšina, vera ljudi ostaja močna kljub različnim izzivom v različnih državah, je poudaril kardinal Bo.
Na vprašanje, česa se lahko vesoljna Cerkev nauči od Cerkve v Aziji, pa je izpostavil tri vidike in sicer: mir, harmonija in dialog. »Kljub številnim izzivom, s katerimi se soočajo Cerkve v Aziji, je naš cilj prizadevanje za mir in sožitje,« je poudaril mjanmarski kardinal.
V luči političnega zatiranja, revščine, podnebnega opustošenja in številnih drugih razmer mora zato po njegovih besedah Cerkev sodelovati z drugimi, da bi ponovno vzpostavila mir in harmonijo v življenju ljudi, še posebej tistih, ki najbolj trpijo.
