V "Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše
Slovenci po svetu | 19.07.2024, 16:01 Matjaž Merljak
Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu v ZDA, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu Martin Nyberg.
V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: "To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z "da"."
29-letni Martin Nyberg je ameriški duhovnik slovenskega rodu. V čikaški stolnici je bil posvečen 18. maja letos skupaj s tremi drugimi novomašniki. Isti dan so bile v Lemontu pete litanije Matere Božje z blagoslovom z Najsvetejšim in večerja v slovenskem kulturnem centru. Novo mašo je imel pri sv. Edwardu v Chicagu, kjer so družina Nyberg skoraj sosedje. Mama Branka, roj. Kapus, je doma iz Vranskega, kjer je imel Martin v mesecu juniju slovesno ponovitev nove maše. Od tega meseca je novomašnik že na prvem delovnem mestu v župniji sv. Jozafata, Lincoln park (St. Josaphat, Chicago).
Slovenska skupnosti novomašniku Martinu iskreno čestita in mu želimo Božjega blagoslova na začeti duhovniški poti. Čestitke tudi vsej družini!
Kot je na spletni strani slovenskega verskega središča v Lemontu zapisal župnik, frančiškan p. Metod Ogorevc, se je v 30-ih letih zvrstilo kar nekaj novomašnikov slovenskega rodu: 27 let je duhovnik Gregor Goršič (škofijski duhovnik škofije v Jolietu); 26 let je duhovnik Mike Andrejek in 17 let je duhovnik Peter Zorjan (oba delujeta v škofiji Peorija). Leta 2014 je bil posvečen Bradley Zamora in lani Daniel Korencan (delujeta v nadškofiji Chicago). Duhovni poklici so znamenje duhovnega zdravja neke skupnosti.
Martin Nyberg je bil gost oddaje Slovencem po svetu in domovini 23. junija 2024. V studiu sta bila skupaj z mamo Branko. Martin nam je povedal, da je najmlajši med štirimi otroki. Ko je bil na študiju v prestolnici Washington, je zelo rasel v veri in tudi odkril svojo poklicanost v duhovništvo. Vstopil je v bogoslovje in po šestih letih je postal duhovnik. V mladosti sta ga zanimali tudi politika in glasba, saj je njegova družina zelo prepletena z glasbo in je bil nekaj časa igral violončelo. Nekaj časa je delal kot pripravnik na veleposlaništvu v Latviji: "Bila je čudovita izkušnja, ki mi je zelo odprla oči. Vendar sem imel še vedno občutek, da nekaj manjka. Spraševal sem se, ali je to ta cilj, ki ga zasledujem? Gotovo obstaja nekaj globljega. Gotovo sem še kaj spregledal. Ravno v tistem času so me nekateri prijatelji in mentorji začeli spodbujati, naj razmislim o tem, da bi postal duhovnik, a me je bilo najprej strah priznati, da ta možnost obstaja. Toda bolj kot sem raziskoval, bolj smiselno je postajalo."
Martin je bil že večkrat v Slovenij in v posebno čast mu je bilo, da je ponovitev nove maše imel v župniji Vransko, čeprav slovensko ne zna zelo veliko, le zdravamarijo, očenaš in nekaj delov maše. Upa, da bo lahko tudi kot duhovnik ohranjal stik s slovensko skupnostjo v Ameriških Brezjah. Vse bo odvisno od prilagodljivosti zadolžitev v novi župniji.
V oddaji smo predstavili še dva letošnja slovenska novomašnika iz sveta, Damijana Črnaka, ki je bil v duhovnika posvečen v Bariločah v Argentini in bo tam tudi deloval ter Vida Grdadolnika iz Logatca, ki je bil v semenišču v hrvaškem Pulju in je bil tam tudi posvečen v duhovnika in bo nekaj časa tam tudi deloval.
Damijan Črnak je bil posvečen 1. maja letos, prav na svoj 40. rojstni dan. V nedeljo, 9. junija, je imel ponovitev nove maše v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, v rojstni župniji svojega deda, 16. junija pa v Poljanah nad Škofjo Loko v župniji prababice. Njegov oče je bil rojen v Ljubljani, mama v Mendozi, sam pa je odraščal v prestolnici Argentine, v Buenos Airesu, na področju slovenskega doma v Lanusu, kjer tudi delujejo slovenski duhovniki lazaristi. Pri 20-ih letih se je po smrti očeta preselil v Bariloče. V Lanusu je hodil v slovensko šolo, k verouku in ministriral, se kasneje vključeval v mladinske dejavnosti, tudi športne. Tako je pred leti prišel v Slovenijo z nogometno reprezentanco Zedinjene Slovenije. Po končanem turnirju se ni vrnil z ostalimi igralci v Argentino, ampak je ostal. Nekaj let pred tem je dobil namig za duhovni poklic. A ga je zavračal. "Jaz nočem biti duhovnik. To so sami lenuhi in nič ne delajo, jaz pa sem mizar in rad to delam," je ponavljal. Boga je prosil, naj mu da spoznati poklicanost, tudi tako, da bo spozna lepo, verno slovensko dekle, ki bo rado delalo z otroki. Kako se je zadeva razpletla in to prav na drugo obletnico očetove smrti, preverite v posnetku ... Vstopil je k lazaristom v Ljubljani. Tam je doživel tudi zelo neprijetno izkušnjo - spolne zlorabo, zato se je vrnil v Argentino in tam zaključil teološke študije in pripravo na duhovniško posvečenje. Zdaj je duhovnik v škofiji Bariloče med 80.000 verniki. Deluje na različnih področjih, zelo rad pa si vzame čas za vsakega vernika in za poslušanje. Rad bo na voljo tudi za slovenske vernike.
Vid Grdadolnik je odraščal v Logatcu in bi vzgojen v veri, dejaven je bil v župniji kot ministrant, pri skavtih, v cerkvenem zboru ... Pri 21-ih letih je padel v življenjsko krizo. Bil je v drugem letniku na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in je odšel na študijsko izmenjavo Erasmus v Lizbono. Tam je začel še bolj razmišljati o svojem življenju, o uspehih, o smislu, o božji volji. Ko se je vrnil domov, je odgovor na svoja iskanja našel v knjigi Kerigma Kika Argúella, španskega slikarja in iniciatorja neokatehumenske poti. Sledil je vstop v neokatehumesko semenišče v Pulj, kjer se je pripravljal na duhovništvo in bil tudi 7. junija tudi posvečen, novo mašo v domači cerkvi je imel 16. junija. Privlači ga evangelizacija v širšem smislu, delo z mladimi, ki iščejo. Zaradi pravil delovanja semenišča ni bil v stiku s slovenskim verniku v Pulju in v Istri, kot diakon je to že malo bolj spoznal, upa, da bo več priložnosti za to, ko bo deloval kot duhovnik.