S pomočjo takšnih ljudi hematologija dela velike korake naprej
Oddaje | 26.07.2024, 08:54 s. Meta Potočnik
Prof. dr. Samo Zver, ki je predstojnik Kliničnega oddelek za hematologijo UKC Ljubljana, je 8. julija prevzel ključe novega avtomobila Renault CLIO. Podarila ga je upokojenka gospa Nada Jaklič Košir.
Kaj bodo pridobili bolniki?
Vozilo bo namenjeno timu za paliativno oskrbo hematoloških bolnikov, ki bo začel delovati konec avgusta. Poleg ambulante in dosegljivosti po telefonu bodo člani tima tudi obiskovali bolnike na domu. Za tiste, ki so v terminalni fazi bolezni, in bi radi umrli doma, je to velika pridobitev. Prav tako na tiste, ki zanje doma skrbijo.
Poklicali smo donatorko Nado Jaklič Košir, ki je ob predaji ključev povedala:
»Prof. dr. Zver v veliko čast mi je, da lahko predam ključe tega vozila, ker bo to začetek mobilne paliativne oskrbe na vašem oddelku z željo, da se paliativna oskrba razširi še na ostale oddelke. Naj bo to tudi začetek ozaveščanja ljudi, kaj je paliativna oskrba, da bo manj razmišljanja o evtanaziji. Iskrena zahvala profesor za vašo srčnost, prav tako hvala celi ekipi. Upam, da bo vsem, ki bodo potrebovali paliativno oskrbo, dano doživeti to srčnost, to predanost, ki jo širite na oddelku za hematologijo«
Celotnemu pogovoru z Nado Košir Jaklič prisluhnite tukaj.
V paliativni tim se vključuje izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan: »To ne bo samo oskrba umirajočega, ampak je lahko oskrba vseh, ki so neozdravljivo bolni. To je tudi pomoč tako bolnikom kot svojcem, pa tudi pomoč v času žalovanja. Vsega tega se tudi mi še učimo.«
Povedala je še, da se predmet paliativne oskrbe s prihodnjim šolskim letom uvaja tudi na Medicinsko fakulteto, kar je zelo dobro. »S tem bomo bolje usposobljeni paliativo vnesti v naše vsakdanje delo zlasti onkoloških in hemato-onkoloških in tudi drugih bolnikov.«
Ob tem pa seveda moramo še zapisati:
Takšna dejanja so dragocena, a najprej je dolžnost države oz. pristojnega ministrstva, da poskrbi za tako osnovno stvar, kot je službeni avtomobil za mobilne zdravnike na terenu. Za to namreč plačujemo davke in zdravstveno zavarovanje. A žal je za številne politike in odločevalce ponudba evtanazije cenejša možnost, česar pa nikakor ne moremo sprejeti, če se hočemo boriti za spoštovanje bolnikov in starejših. Najprej uredimo vsem dostopno paliativno oskrbo (ljudje se ne bojijo toliko smrti kakor bolečin in osamljenosti), potem se pogovorimo še o evtanaziji.