Najprej smo ljudje, potem vse ostalo.
Via positiva | 08.07.2024, 11:52 Nataša Ličen
Dejan Branc je diplomirani zdravstvenik, ki je specializiral iz intenzivne nege in terapije v Angliji, kjer živi in dela že šesto leto, v mestu oziroma grofiji Somerset. Prihaja iz Rateč pri Planici. Slovenske identitete ni izgubil, prav nasprotno. Zaveda se svojih korenin, vzgoje in kulture, ki ju goji in neguje tudi v tujini, ter ju predaja naprej. Srečuje se s Slovenci v Britansko slovenskem društvu, redno je v stiku s starši, sorodniki in prijatelji v Sloveniji. Pripadnost svojemu narodu je pomembna, pravi in doda: "Sem državljan Slovenije, a obenem tudi državljan sveta."
"Nikoli nisem imel občutka, da Angleži zaradi ljudi drugih narodnosti, ki hodijo delat in živet k njim, izgubljajo svojo identiteto. V bolnišnici, kjer delam, je preko osemdeset različnih narodnosti, morda bi to kdo razumel za slabost, vendar se je v našem primeru izkazalo za prednost. Ljudje se prilagodijo okolju, še vedno pa v zasebnosti vzdržujejo svojo kulturo, kar seveda ni narobe."
Dobro sodelovanje širšega kolektiva je zelo pomembno, skupaj se v rednem procesu dogovarjamo, kaj je najboljše za človeka. Ves čas se pogovarjamo, nihče ničesar ne zamolči in skupaj sprejmemo odločitev.
Vrnimo se k osnovnim človeškim vrednotam
Na majskem Simpoziju zdravstvene in babiške nege Slovenije je Dejan Branc govoril o kariernem razvoju in primerih dobre prakse. Njegova pot je posebna, začel je kot zdravstveni tehnik na Ortopedski kliniki v Ljubljani, z velikim navdušenjem, kot entuziast, vedno je hotel vedeti (še)več in se zato udeleževal dodatnih izobraževanj. Ponudila se mu je možnost za odhod v tujino, kar ne pomeni, da se nikoli ne bo vrnil nazaj, doda. V Angliji so hitro opazili njegovo širino v znanju in izkušnjah, mu omogočili podiplomski študij in specializacijo.
Skrb za duševno zdravje in Koledar za srečo
"V Angliji lahko napreduje vsak, ne glede na vero ali kulturo, mnogi so tudi na vodstvenih mestih. Okolje je spodbudno, specializacije so se izkazale kot dobra praksa, ker se pacientu lahko zelo dobro in v podrobnostih posvetimo. Za dobro počutje, skrb za duševno zdravje in blagostanje delavcev v zdravstvu, je v Angliji dobro poskrbljeno. V naši bolnišnici imamo "Koledar za srečo", ki deluje preprosto, na njem se za mesec naprej zapiše navdihujoča misel, ki spodbudi in je lahko v pomoč pri delu. Spremlja nas na več mestih - objavljen je tudi v garderobi na primer, nenazadnje tudi pacientom, ki se zbudijo iz kome z eno takšnih misli lahko pomagamo. Ljuba mi je tudi "Anketa zadovoljstva", ki se izvaja redno, in pa projekt: "Vi potožite, mi uredimo". Zaposleni vidimo možnosti sprememb. To so lahko zelo majhne stvari, velikega pomena pa je, ko smo ljudje slišani in uslišani."
Če bi imel možnost vodenja, bi ljudi spodbudno usmerjal v osnovne medčloveške odnose, to se mi zdi najpomembnejše, da si rečemo: Oprosti, hvala, potrebuješ pomoč?, s tem bi se ljudje tudi počutili bolje.
Strpnost do zdravstvenih delavcev
"Ne bodite nestrpni, če čakate na storitev, ker včasih ne gre na hitro, saj je varnost našega dela, skrb za dobro pacienta na prvem mestu, da delamo najboljše. Zaradi pomanjkanja in preobremenjenosti zdravnikov v Angliji tudi specializirani zdravstveni delavci, delavke predpisujejo zdravila in prevzemajo določene naloge ter opravila, saj zaradi specializacij zelo podrobno poznajo nego in terapijo ob določenih težavah. Za to so tudi dodatno plačani, nagrajeni, kar daje občutek cene in vrednosti."
"Za vse pridobiš certifikat, kar pomeni, da to tudi znaš. Pri delu s pridobljenim novim znanjem doprineseš k visoki kakovostni oskrbi pacientov, zadovoljen je tudi delodajalec, ker ima visoko usposobljen kader, ki lahko opravlja tudi zahtevnejša dela. Zdravstvo na sploh se danes zelo hitro razvija, treba je biti v koraku s časom. Posebej angleški prostor je poln novitet, saj prednjači v raziskavah na področju medicine in zdravstvene nege v svetu. Skoraj vsak dan je kaj novega, zdravstvena nega temelji na znanstvenih dokazih. Kar se dogaja tudi v Sloveniji, kjer se prav tako sledi svetovnim smernicam in se izvajajo sprotna izobraževanja."
Prav redna izobraževanja je bil eden od poudarkov Dejanovega nastopa na simpoziju, saj je v zadnjih petih letih vzporedno ob delu opravil več kot sto trideset različnih izobraževalnih dogodkov, treningov.
Delam s kritično bolnimi pacienti, ki so pogosto na tanki nitki življenja, in se moramo s sodelavci - ki so specializirani vsak posebej na svojem področju, usmerjeni na točno določen organ, jaz sem na primer za sladkorno bolezen in prehrano, dogovarjati in usklajevati. Izdelal sem tudi projekt kakovosti, formular, ki je ravnokar prestal bolnišnične teste in se bo v naši regiji začel uporabljati. Kar velika stvar.
Važno je sodelovanje
" V zdravstvenem okolju, del katerega sem trenutno, se dela na posamezniku. Ljudje ne žrtvujejo svojih družin, zanimanj, življenja za službo. Urniki so fleksibilni, tako sestavljeni, da je ljudem v zadovoljstvo. Sistem se upravlja računalniško, ki ne dopušča preobremenitev, ima veliko dodatno vgrajenih varnostnih sistemov. Poleg rednega delovnega časa sicer lahko opravljamo še dodatne izmene, smo pa za to tudi bolje plačani. Javno zdravstvo trenutno dobro deluje. Pri svojem delu skušamo biti najboljši, vedno korektni in varni, če pa pride pri delu do napak, jih zaznamo, vpeljemo v poseben računalniški sistem, ki jih v bolnišnici obravnavajo, se jih razdela, o izhodiščih se potem seznani vse, iz napak se vsi učimo, nikoli se ne išče krivca, temveč le razlogi, kaj je privedlo do napake ali katere razmere. Iščemo možnost boljših poti in rešitve v izogib ponavljanju istih napak."
Angleško okolje in tamkajšnji ljudje
"Vključujejo ljudi, nas ki prihajamo mednje, v vsakdanje življenje. Odpri so, res da previdni, a tudi prijazni, skušajo vse rešiti spravljivo. Konflikti so redki, izogibajo se jim. Iščejo kompromise, in ta previdnost mi je pri njih zelo všeč. Začutijo, ko koga kaj bremeni, o čustvih, boleznih, strahovih, dvomih govorijo na glas. Tako delujejo na vseh nivojih, beseda hvala je v Angliji izrečena tolikokrat na dan, a nikoli ne izgubi svojega pomena. Beseda Hvala je zame največ. Ko dobimo pohvalo od nadrejenih, se tega z nami iskreno veselijo vsi."
Manjkajo nam osnove, paziti je treba drug na drugega, posameznik je pomemben, ne egoistično, ampak, da dovolimo posamezniku možnost razvoja, s tem lahko veliko da družbi.
"Spočiti delamo raje, bolje in z manj napak. Tudi odmor je zelo pomemben. Če si zadovoljen si tudi bolj pripaden, ta vzajemnost je zelo važna. Rad imam sočloveka, odločitev za ta poklic mi ne prinaša samo vira zaslužka, zame je to poslanstvo. Če smo proaktivni vidimo širino področja, možnosti izboljšav. Cilj je pacienta čim prej vrniti v domače okolje. Zato hočem še izboljševati in raziskovati. Pred kratkim sem dobil tudi možnost vpogleda v ozadje dela bolnišnične organizacije z več kot štiritisočdvesto zaposlenimi, in videl ogromno prostora za izboljšave. Hočem biti del tega, ker vem, da lahko s svojimi idejami še veliko doprinesem in to me še dodatno motivira."
Opazen trud Zbornice zdravstvene in babiške nege, spremembe se ne dogajajo čez noč
"V Sloveniji bi zaposlenim v javnem sektorju rekel, ne bojte se, ni vse narobe in ne vlečejo vsi le v svojo smer. Kdor ve zakaj je poklican v zdravstvo, tudi ve, da lahko s svojim doprinosom znatno prispeva k bolšjemu počutju ljudi, sodelavcev. Vprašajmo sočloveka, kako se počuti? Kako mu lahko pomagamo? Ne bojmo se tistih, ki prihajajo od drugod, ne bodo zapolnili naših delovnih mest, zapolnili bodo prazna delovna mesta. "
Beseda hvala je v Angliji izrečena tolikokrat na dan, a nikoli ne izgubi svojega pomena.
Zakaj se dobro počutite v angleški javni bolnišnici?
"Delam v zdravem okolju, kjer se dobro počutimo drug ob drugem. V moji enoti je celo več delavcev od drugod, nekateri imajo že angleško državljanstvo, jaz se slovenskemu ne bom odrekel, sem zelo ponosen nanj. Veliko je smeha, pozitive med nami, tudi ko je težko, se znamo bodriti in se običajno razidemo z nasmehom. Smo ekipa sodelujočih, to mi veliko pomeni, zato sem pripaden, čutim iskrenost, spoštovanje, nenazadnje medsebojno zaupanje. Imam še veliko načrtov, nekega dne bi se rad vrnil tudi v Slovenijo, vendar imam v Angliji trenutno še možnosti dodatne izobrazbe, da se povzpnem še za kakšno stopnico višje, kjer bi bil več kot specialist v intenzivni, prevzemal bi delno celo naloge zdravnika, predpisoval zdravila, delal kompleksne naloge, a za to potrebujem še tri leta dodatnega študija."