Kaj pomeni rezultat evropskih volitev za državnozborske?

Politika | 13.06.2024, 15:02 Andrej Šinko

Desna sredina je močno slavila na preteklih evropskih volitvah. Zmaga bi bila še večja, če bi uvrstitev v Evropski parlament uspela tudi zunajparlamentarni SLS. Za omenjeno politično opcijo je to dobra popotnica tudi za naslednje državnozborske volitve, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da so vsake volitve nova tekma, kjer se karte zaradi različnih dejavnikov dodobra premešajo.

SDS je na nedeljskih volitvah prejela največ glasov in štiri mandate, sledila je Svoboda z dvema, NSi, SD in Vesna pa bodo imele po enega evropskega poslanca. O porazu levih strank na volitvah je politolog dr. Igor Lukšič dejal, da je to realna situacija v Sloveniji in svetu. »Kapitalizem je tako zelo močan, da se ga ne da več napadati s floskulami in se igrati nekakšnega levičarstva.«

Sogovornik dodaja, da bi se leve stranke morale ukvarjati s tematikami, ki so pomembne za ljudi. Pri tem med drugim omenja socialno pravičnost, ki bi čim večjemu številu ljudi omogočila normalno življenje. Teme, na katerih bi morale delati stranke, so: »Ukinitev davčnih oaz, obdavčenje finančnih transakcij ... Se pravi, kako obdavčiti tiste dele družbe, ki enormno bogatijo, s tem, da se izmikajo nacionalnim zakonodajam in nesejo denar v mednarodni prostor, namesto, da bi ga vlagali v kvaliteto življenja ljudi v Evropi.«

Prav tako je po besedah Lukšiča levica ubrala napačno pot tudi na področju soočenja z migracijami. Pri tem omenja, da se ljudem dopoveduje tudi, da je strah pred migracijami namišljen in da je to stvar populizma, kar pa ne drži. »Emocija, ki je strah pred novimi ljudmi, zlasti pred vdorom, ki se na nek način najavlja, ker to, kar naši zavezniki delajo v Afriki, bo slej ko prej pripeljalo do enega močnega migracijskega toka, na katerega ne bomo pripravljeni,« je dejal Lukšič in dodal, da zaradi omenjenega načina iskanja rešitev na glavne probleme levica v Evropi izgublja volitve.

To se zna v določeni meri odraziti tudi na prihajajočih državnozborskih volitvah, kjer pa bodo imele, po besedah sogovornikov, večjo vlogo imele uveljavljene stranke. »Parlamentarne volitve so pokazatelj neke moči strankarske strukture, tudi neke sposobnosti najti 88 vsaj približno prepoznavnih kandidatov v lokalnem okolju. Tam ti predsednik stranke, ki ponavadi sodeluje v soočenjih, ali nek viden kandidat, lahko nekaj prinese, ne nadomesti pa strankarske strukture. Ker mora 88 kandidatov nabrati dovolj glasov,« je dejal zgodovinar in filozof Martin Nahtigal in pojasnil, da je bilo treba na evropskih volitvah napolniti listo devetih kandidatov, glavno vlogo v kampanji pa so večinoma imeli nosilci list oziroma glavni kandidati.

Prav tako bo kampanja tam bistveno bolj surova, tudi nasproti strankam z istega političnega pola. »Na evropskih volitvah tudi, ko je Peter Gregorčič zagovarjal določena stališča, ki niso bila najbolj všeč največji opozicijski stranki, so ga tokrat pustili na miru. Če bi bile državnozborske volitve, bi verjetno prišlo do twitter napadov, da je nekdo, ki ne paše na desno. Na primer, ko se je pogovarjalo o Palestini v soočenjih.«

Do državnozborskih volitev sta sicer še slabi dve leti, v tem času pa lahko karte bistveno premešajo različni elementi, od afer do novih obrazov, pa tudi večjih strankarskih igralcev, ki bi se oblikovali ali preoblikovali.