Procesija s kipom in relikvijamo sv. Nazarija | (foto: Picasa)
V Kopru množična procesija in velik praznik
Slovenija Marta Jerebič Marjana Debevec
V koprski stolnici je bila v nedeljo dopoldne slovesna sveta maša ob 1500-letnici prihoda svetega Nazarija in s tem ustanovitve mesta. Pred tem so pripravili procesijo z relikvijami tega prvega koprskega škofa, ki je v stolnico krenila z Gortanovega trga. Nazadnje je takšna procesija potekala leta 1955, je v pridigi spomnil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Nadškof Zore je v nagovoru osvetlil legendo o prihodu svetega Nazarija v Koper po morju. »Za njim se je na morski gladini vila svetleča črta. Vse to so videli prebivalci mesta, ki so ga čakali na obali, in nemudoma so ga vzljubili in proglasili za čudežnega.«
Sv. Nazarij je bil kot škof oče in varuh tega mesta in svoje škofije triintrideset let. Pokopali so ga v njegovi stolni cerkvi Matere Božje. Pred napadi barbarskih narodov so njegove relikvije skrili. Odkrili so jih več stoletij pozneje, ko so nenavadni žarki razkrili mesto njegovega počitka.
Ideologije, ki so zaznamovale koprsko škofijo
Nadškof Zore je ob tem spomnil, da se je v tistem času nekdanji Kapri ali Kaprarija preimenoval v Justinopolis po cesarju Justinu II. »Tako se je dogajalo skozi vso človeško zgodovino. Tisti, ki so želeli ugajati vladarjem, kraljem, cesarjem, predsednikom, maršalom in mnogim drugim, so po njih imenovali mesta. Upali so, da bodo tako deležni posebnih ugodnosti, privilegijev in časti. Pričakovali so, da bo s tem nekaj moči in slave, ki so jo izžarevali omenjeni, obsvetilo tudi nje in njihovo uslužnost. Vendar ne smemo spregledati, da resnično zgodovino sveta dejansko pišejo svetniki. Tista sled, ki so jo meščani videli, da se je vlekla za sv. Nazarijem, ko je leta 524 po morju prihajal v mesto, pravzaprav nikoli ni obledela in ne izginila.«
Vrnitev relikvij
Mesto, ki je v 12. stoletju prešlo pod Benečijo, so v 14. stoletju oplenili Genovežani in s seboj odnesli tudi relikvije sv. Nazarija. Šele leta 1422 je koprski škof Jeremija Pola dosegel, da so jih vrnili in jih shranili v marmornem sarkofagu za škofovskim sedežem. »Ko danes poslušamo ali beremo o plenjenjih (tudi danes jih ni malo), nikakor ne bomo naleteli na poročila o tem, da bi si kdo prisvojil relikvije kakega svetnika. Svetost je danes nekaj, kar ne daje dodane vrednosti in ni konkurenčna na trgu. Na borzah svetost nima menjalne vrednosti in ne boste je našli v listinah upravljavcev tega sveta. V zgodovino vašega mesta pa je globoko zapisana. Vseh 1500 let je prepletenih s tisto svetlo sledjo, ki se je vlekla za sv. Nazarijem, ki je prihajal v vaše mesto, da bi bil njegov oče in varuh. Ta sled se je vlekla skozi ulice vašega mesta, po katerih se je od leta 1422 do 1955 vila procesija sv. Nazarija, ki smo jo danes prehodili, premolili in prepeli tudi mi. To je bil največji praznik mesta in okoliških krajev. Povezal je vse prebivalstvo,« je še dejal nadškof Zore.
Naj sled škofa Nazarija ostane tudi za nami ...
Na koncu je povezl, da je koprska škofija doživljala pretrese, ki so jih povzročala stoletja in ideologije. Kljub temu pa je v njej vedno bilo dovolj prostora za različnost, ki jo je bogatila in je tudi danes znamenje njene vraščenosti v Kristusa. To je tudi danes tista svetla sled, ki jo je puščal in jo pušča za sabo sv. Nazarij. In ista sled naj ostaja tudi za nami in našimi časi, je še zaželel nadškof Zore.
Celotno pridigo najdete na tej povezavi.
Slovesnosti vse do 29. junija
Sveti Nazarij sicer goduje v sredo, zato bo v koprski stolnici na ta dan ob 10.uri slovesno somaševanje duhovnikov. Že v torek pa bodo v stolnici zmolili slovesne večernice. Nato bo na Titovem trgu sledila svetlobna video projekcija.
V soboto pripravljajo peš romanje v Boršt, rojstni kraj sv. Nazarija.
V soboto 29. junija pa bo mašniško posvečenje v stolnici v Kopru ob 17.00. V mašnika bosta posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren.
