Kaj pa socialni položaj zaposlenih? | (foto: pixabay)
Razmere na trgu dela ugodne. Kaj pa socialni položaj zaposlenih?
Pogovor o Andrej Šinko
Ob prazniku dela, ki ga v katoliški cerkvi obeležujemo tudi kot god sv. Jožefa delavca, smo v oddaji Pogovor o spregovorili o razmerah na trgu dela, socialnem položaju zaposlenih, vsesplošni draginji in rasti plač. Prav tako smo se dotaknili oživljanja socialnega dialoga v sklopu ESS-ja in napovedane pokojninske reforme.
Brezposelnost že daljše obdobje vztraja na rekordno nizkih ravneh, kar je dobro za državo in socialne transferje, precej težav pa povzroča podjetjem, ki delovno silo iščejo tudi v bistveno bolj oddaljenih državah. »Če smo pred leti iskali kadre v tujini zgolj v nekaterih panogah, jih zdaj iščemo praktično v vseh delovno intenzivnih panogah, pa tudi višje strokovno izobražene kadre. V teh tretjih državah je to nekoliko bolj problematično, saj so postopki pridobivanja dovoljenj dolgotrajni,« opozarja predsednik OZS Blaž Cvar in pojasnjuje, da so zato predlagali pohitritev postopkov.
Na drugi strani v sindikatih poudarjajo, da so delavci skozi leta pridobili številne pravice, a z različnimi spremembami so se pojavljali tudi vedno novi izzivi. Eden od trenutnih je vezan na vsesplošno draginjo, ki pa težave povzroča zlasti najslabše plačanim delavcem. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič kljub temu pravi, da je bil na tem področju v zadnjih letih narejen določen napredek. »Če je bil dvig minimalne plače v prejšnjih obdobjih, do leta 2019, odstotek ali dva na leto, smo v preteklih štirih letih minimalno plačo dvignili za 45 odstotkov. Nekoliko manj so sledile povprečne plače. Verjamem, da vsak, ki pogleda v svoj žep temu podatku skoraj težko verjame, ampak je resničen.« Jerkičeva je dodala, da so plače področje, ki vsako leto zahteva intenzivno delo, da se položaj delavcev izboljšuje, podobno kot pri drugih pravicah.
Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da je pri izboljševanju položaja zaposlenih pomembna tudi vloga države. Trenutno delajo na dveh stvareh: »Vlada se pogaja s sindikati v javnem sektorju, s socialnimi partnerji pa se dogovarjamo tudi, da bi prenovili plačni model v zasebnem sektroju. Ker država lahko vpliva zgolj na eno plačo. To je minimalna. Tukaj stojim za dikcijo, da se mora delo splačati in zato mora biti minimalna plača ustrezno visoka. Od tam naprej pa je potreben socialni dialog.« Vlada pri tem v zadnjem obdobju ni bila najbolj uspešna, je pa pred prazniki napovedala njegovo obuditev.
Bo socialni dialog v sklopu ESS-ja ponovno zaživel?
Vlada naj bi v prihodnjih dneh s socialnimi partnerji poskušala dogovoriti protokol o oživitvi socialnega dialoga, ki bo podlaga tudi za pogovore o pokojninski reformi. Smernice za njo je vlada sprejela na seji pred prvomajskimi počitnicami.
Socialni dialog je bil prekinjen že lani, ko so iz Ekonomsko socialnega sveta izstopili delodajalci, ki so opozarjali, da se jih pri sprejemanju zakonodaje ni upoštevalo kot enakovrednega parterja. Zato bodo pri pripravi protokola glede nadaljnjega sodelovanja zahtevali, da se spet odprejo zakoni, ki so bili po njihovem mnenju sprejeti mimo pravil. »To so zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o čezmejnem opravljanju storitev in zakon o evidentiranju delovnega časa. In ko te temeljne stvari, ki so bile sprejete napak ali mimo pravil, povrnemo v normalno stanje, in se o njih pogovarjamo ter jih popravimo, bomo lahko z neko gotovostjo trdili, da socialni dialog v naši državi spet deluje,« je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
Na vladni strani poudarjajo, da so si s stališči bližje, zato verjamejo, da bi tokrat lahko bili uspešni pri obuditvi ESS-ja. Prav tako pa Evropska komisija pričakuje, da bo naša država izpeljala reforme h katerim se je zavezala v zameno za evropska sredstva, tudi pokojninsko. Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da si želijo vzpostaviti pregleden, vzdržen in dostojen pokojninski sistem, ki pa naj ne bi dvigal upokojitvene starosti. »Štirideset let dela bo dovolj. To pomeni, da tisti, ki smo kasneje vstopili na trg dela, bomo morali delati dlje. Tisti, ki so na trg dela vstopili z osemnajstimi ali dvajsetimi leti, bodo pa lahko šli v pokoj prej. V tem tudi vidim bistveno pravičnost pokojninskega sistema. Bistvena so leta, ki jih oddelaš, in prispevki, ki jih v sistem plačaš.«
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič pojasnjuje, da so spremembe na pokojninskem področju leta 2013 dale nekatere dobre rezultate, saj ljudje dlje časa ostajajo v zaposlitvi. »Vedno več ljudi ostaja v delovnem razmerju zaradi tistega korenčka, da dobijo 40 odstotkov pokojnine po izpolnjenih pogojih za upokojitev. Tudi zaradi tega se naravno podajšuje trajanje delovnega razmerja.« V sindikatih bodo sicer v zvezi s pokojninsko reformo vztrajali pri izboljšanju pogojev dela in prostovoljnem ostajanju v delovnem razmerju.
