Najbolj ji je žal, da tedaj niso zmogli pogledati čez …

Pogovor o | 11.04.2024, 14:38 Tanja Dominko

V oddaji Pogovor o smo se potopili v zgodovino, v leto 1990, ko so Slovenci na cvetno nedeljo lahko prvič volili na večstrankarskih volitvah. Kaj so te volitve pomenile za prihodnost naše države, vemo, zgodila se je osamosvojitev in še marsikaj. V studio smo povabili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek, ki je to poglavje naše zgodovine preučila do potankosti, kolikor so ji dokumenti in žive priče dopuščali.

Lastovka slovenske pomladi

8. april 1990 ima seveda predzgodbo, stranke na Slovenskem so nastajale počasi, Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena leta 1988, potem so nastajale tudi ostale. »Stranke so nastajale ilegalno, saj je praksa prehitevala zakonodajni okvir. Šele jeseni 1989 smo sprejemali ustavne spremembe in volilno zakonodajo, stranke pa so nastajale že prej.« Iniciativa za Socialdemokratsko zvezo se je začela že 1987, ob vrenju v Litostrojski stavki, ko je France Tomšič napovedal konkurenco Zvezi komunistov, »ampak to so bili drugačni časi, kot si mislimo danes, ni šlo hitro, prosili so dr. Franceta Bučarja, ki je predsedovanje zavrnil, tako da so jih prehiteli Slovenska kmečka zveza, ki jo imenujemo lastovka slovenske pomladi. Govorili so, da so bolj kmečki sindikat kot stranka, ampak jih je odneslo v politično dejavnost. Oni so se organizirali po zakonu o društvih, ker je bil pritisk SZDL na prve stranke, da morajo delovati pod njenim okriljem, ne morejo pa biti samostojne, tako močan. Tudi Socialdemokratska zveza je doživljala tak pritisk, bolj pri miru so bili Ruplovo SDZ, ki je imela medijski šov ob ustanovitvi."

Kulturna inteligenca

"To je bila kulturna inteligenca, ki je izšla iz Nove revije, v stranki so bili Janez Janša, Alojz Križman, Veno Taufer, Boštjan M. Zupančič, Hubert Požarnik, tudi Ivan Oman, saj ni bilo tako, da bi moral biti član le ene stranke. Pomagali so tudi drugim. Poleti je nastala v Mostecu še stranka Zeleni Slovenije, ki pa je imela težavo. Saj ko je takratna partija ugotovila, da se bodo priključili Demosu, je znotraj sebe naredila Državljansko zeleno listo, tako da je prišlo do zmede, ampak kljub temu so bili Zeleni evropska uspešnica, saj nikjer niso dobili tako visokega odstotka. Ostanejo še SKD, ki so tudi imeli težavo, saj predsednik krščanskosocialnega gibanja Peter Kovačič Peršin, češ da ni v duhu političnega organiziranja, da se kristjani tako oblikujejo, in dokler je ni prevzel Lojze Peterle, se ni resno postavila na strankarsko raven. Kako amatersko je bilo to tedaj postavljeno, nam pove podatek, da je bil sedež dolgo na Peterletovem domu."

Danes vam tega nihče ne bo priznal, kako usodno napako so naredili. Mi smo imeli pozneje nešteto več nesoglasij v koalicijah, pa so vlade delale naprej. 

Koalicija DEMOS je bila precej modra poteza

Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza in Zeleni Slovenije so se povezale v DEMOS. V družbenopolitičnem zboru so te stranke dobile dobrih 54 odstotkov glasov oziroma 47 poslanskih mest, zato so lahko sestavile prvo demokratično vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle. Koalicija DEMOS je bila precej modra poteza, sploh ob dejstvu, da če je ne bi bilo, bi vlado sestavljali komunisti oziroma takoimenovani prenovitelji, ki so dobili največ sedežev v parlamentu. »Zanimivo je, da se nikoli ni zgodilo, da bi imeli koalicijo pred volitvami, ki bi napovedala, da gredo skupaj na oblast ali v opozicijo. Zveza komunistov je dobila 14 sedežev, ZSMS pa 12. Šele na tretjem mestu so bili SKD. Če ne bi bilo koalicije DEMOS, bi tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan seveda dal mandat ZKS SDP, ki je tudi napovedovala, da bo njen kandidat za mandatarja Janez Kocjančič.«

Vlado so zrušile Demosove stranke same

Zmagi na volitvah je sledila razdelitev resorjev in v vladi še zdaleč niso bili samo DEMOS-ovci, med katerimi sta se sicer najpogosteje kot tarča kritik omenjali dve imeni, Janeza Janše in Igorja Bavčarja, medtem ko je Peterle v vlado povabil tudi drugače misleče. Na vprašanje, ali je bil tudi to eden od razlogov za predčasni konec, Peskova odgovarja, da so vlado zrušile Demosove stranke same. O izbiri kandidatov za ministre pa je dejala, da je nekako logično, da so bile težave, saj Peterle ni imel kaj vzeti v roke. »Slovenska kmečka zveza mu je ponudila enega kandidata, Osterca, veliko kandidatov je imela SDZ, ki pa ni imela bleščečega rezultata, Jože Pučnik je kandidate precej iskal, ker socialdemokracija je bila tedaj šibka, Zeleni so bili malenkost boljši. Peterle je hotel v roku sestaviti vlado, poskrbel je za državotvorne resorje, ki so morali nositi največje breme osamosvojitve, Pučniku je bil sicer pripravljen odstopiti mesto mandatarja, pa se ta ni odločil. Še dobro, da so se dogovorili pred volitvami, kdo bo mandatar. Oman je tako predlagal, da naj bo tisti, katerega stranka bo dobila največ glasov.«

Takega konca si neka vlada, ki je postavila državo, ni zaslužila in tega ne bi smela doživeti.

"Hvala Bogu, da je DEMOS imel nek fokus"

Povedala je tudi, kako so se na volitve pripravljale ostale »družbenopolitične organizacije« in kako so se nekateri novinarji znašli na kandidatnih listah, kako je poročala televizija v svojem osrednjem dnevniku in kako se je vse skupaj začelo sesuvati.

Peterletova vlada je bila deležna številnih kritik, da teče priprava osamosvojitvene zakonodaje prepočasi, da se ne loteva privatizacije na pravi način, da ne umakne ljudi, ki so predstavljali kontinuiteto s prejšnjo oblastjo in podobno. Tudi opozicija ni sedela križem rok. »Hvala Bogu, da je DEMOS imel nek fokus, to je bila osamosvojitev, ostale stvari je pustil, da so počakale.«

Takega konca si neka vlada, ki je postavila državo, ni zaslužila

Demosova vlada je po dveh letih razpadla, kdo je kriv, je še danes vprašanje, kaj o njem pravi dr. Rosvita Pesek? »Tukaj je moje razočaranje kot preučevalke obdobja nad politično elito, da ni zmogla pogledati čez. DEMOSa niso zrušile opozicijske stranke, pogreznil se je sam vase. Lahko da je opozicija pomagala in dodajala kline, ampak vseeno je treba reči, da se je SDZ, ki je veljala za možganski trust, prva razdelila na Pirnatovo in Bavčarjevo strujo in takrat DEMOS ni imel več večine. Spomnim se dr. Jožeta Pučnika iz Poljč, ko je rekel, da ne moremo dovoliti, da DEMOS gnije pri živem telesu. Mislim, da takrat, ko so se odpeljali iz Dolskega, ko jih je Bučar označil za osle, ko so razbili DEMOS, zavedli, kaj so naredili. Danes vam tega nihče ne bo priznal, kako usodno napako so naredili. Mi smo imeli pozneje nešteto več nesoglasij v koalicijah, pa so vlade delale naprej. Ta hitri konec je marsikoga presenetil, bilo je veliko pelina, ljudje tega niso mogli razumeti, Peterletova vlada je ostala brez večine in jo je grdo premetavalo še štiri mesece s konstruktivnimi nezaupnicami, ki so bile matranje. Takega konca si neka vlada, ki je postavila državo, ni zaslužila in tega ne bi smela doživeti.«

Prisluhnite celotni oddaji "Pogovor o"