Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Zastava EU (foto: Christian Lambiotte/ European Communities, 2007)
Zastava EU | (foto: Christian Lambiotte/ European Communities, 2007)

Splav kot temeljna pravica v EU?

Slovenija Marta Jerebič

Evropski parlament je sprejel predlog resolucije o vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah. To še ne pomeni, da bo do vpisa v listino tudi prišlo. O tem mora odločati Svet EU, strinjati pa bi se bo moralo vseh 27 članic. Vprašanje je torej, ali bi se Malta, Poljska, Madžarska in Italija temu uklonile. Ideološko kolonizacijo so v izjavi ostro obsodili evropski škofje, združeni v Komisijo škofovskih konferenc Evropske unije. Poudarjajo, da splav nikoli ne more biti temeljna pravica.

Za predlog resolucije, ki jo je predlagala skupina Renew, je glasovalo 336 poslancev, proti jih je bilo 136. Med slednjimi je bila tudi poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc: »To je nesprejemljivo. Zdravstvo in sociala sta v pristojnosti držav članic in tako naj ostane tudi naprej, ampak ne nasprotujem samo resoluciji kot taki, ampak sem zgrožena tudi glede besedila, v katerem se med drugim predpostavlja, da so lahko noseče vse osebe. Noseče so lahko samo ženske,« je Tomčeva dejala za Radio Ognjišče.

Besedilo resolucije je namreč prepredeno z besediščem LGBT in teorije spola. Govori ne samo o ženskah in dekletih, ampak o »vseh osebah, ki lahko zanosijo in da je vsem ljudem treba omogočiti, da sami odločajo o svojem telesu.

»Opozorila bi, da so kampanje proti vrednotam družin v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, res neprimerne. Namesto tega bi se morala Evropa raje ukvarjati s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje,« je še poudarila Romana Tomc.

Moralni teolog dr. Roman Globokar, sicer tudi član Komisije škofovskih konferenc EU, izpostavlja stališče evropskih škofov, da splav nikoli ne more biti temeljna pravica. »Temeljna pravica je pravica do življenja in ta pravica do življenja je podlaga vsem drugim človekovim pravicam, še posebej pravice do življenja najšibkejših in najbolj ranljivih oseb, kot so nerojeni otroci, starejši, bolni, invalidi. Cerkev vedno daje glas tem najšibkejšim in se zavzema za njihovo pravico do življenja. To poudarja tudi zadnja izjava Dikasterija za nauk vere Dignitas infinita - Neskončno dostojanstvo, ki govorijo o tem, da je nespremenljivo učenje Cerkve, da ima človek dostojanstvo od spočetja do naravne smrti. Torej nikoli ne smemo poseči v človeško življenje z namenom, da bi ga uničili od spočetja dalje do naravne smrti. Izjava tudi ponavlja besede svetega papeža Janeza Pavla II., da sodobna miselnost, ki zagovarja splav, razodeva moralno krizo, v kateri se več ne spoštuje temeljne pravice do življenja.«

Škofje v svoji izjavi še pojasnjujejo, da Listina EU o temeljnih pravicah ne more vključevati pravic, ki jih ne priznavajo vsi ali ki razdvajajo. V evropskem ali mednarodnem pravu namreč ni priznane pravice do splava. Način, kako to vprašanje obravnavajo ustave in zakoni držav članic, se zelo razlikuje. Škofje zato pozivajo EU, naj spoštuje različne kulture in tradicije držav članic in njihove nacionalne pristojnosti, kar je zapisano tudi v sami preambuli listine EU, ter poudarjajo, da ne EU more »drugim znotraj sebe in zunaj vsiljevati ideoloških stališč do človeške osebe, spolnosti in spola, zakona in družine.«

Poljski parlament o liberalizaciji splava

Čeprav ni zavezujoča, pa se bodo s sprejetjem resolucije v Evropskem parlamentu še bolj stopnjevali pritiski na Malto in Poljsko, ki imata na področju splava najstrožjo zakonodajo v EU, ali na Italijo, kjer večina zdravnikov uveljavlja ugovor vesti. Poljski parlament ravno danes razpravlja o liberalizaciji splava, kar je bila ena od predvolilnih obljub premierja Donalda Tuska, a koalicija nima enotnega stališča. Pred poslanci so tako kar štirje predlogi prenovljene zakonodaje, prvo glasovanje naj bi opravili jutri.

Slovenija, Svet, Evropska Unija

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica