Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Zastava EU (foto: Christian Lambiotte © European Union, 2007, licensed under CC BY 4.0 )
Zastava EU | (foto: Christian Lambiotte © European Union, 2007, licensed under CC BY 4.0 )

Splav kot temeljna pravica v EU?

Slovenija Marta Jerebič

Evropski parlament je sprejel predlog resolucije o vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah. To še ne pomeni, da bo do vpisa v listino tudi prišlo. O tem mora odločati Svet EU, strinjati pa bi se bo moralo vseh 27 članic. Vprašanje je torej, ali bi se Malta, Poljska, Madžarska in Italija temu uklonile. Ideološko kolonizacijo so v izjavi ostro obsodili evropski škofje, združeni v Komisijo škofovskih konferenc Evropske unije. Poudarjajo, da splav nikoli ne more biti temeljna pravica.

Za predlog resolucije, ki jo je predlagala skupina Renew, je glasovalo 336 poslancev, proti jih je bilo 136. Med slednjimi je bila tudi poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc: »To je nesprejemljivo. Zdravstvo in sociala sta v pristojnosti držav članic in tako naj ostane tudi naprej, ampak ne nasprotujem samo resoluciji kot taki, ampak sem zgrožena tudi glede besedila, v katerem se med drugim predpostavlja, da so lahko noseče vse osebe. Noseče so lahko samo ženske,« je Tomčeva dejala za Radio Ognjišče.

Besedilo resolucije je namreč prepredeno z besediščem LGBT in teorije spola. Govori ne samo o ženskah in dekletih, ampak o »vseh osebah, ki lahko zanosijo in da je vsem ljudem treba omogočiti, da sami odločajo o svojem telesu.

»Opozorila bi, da so kampanje proti vrednotam družin v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, res neprimerne. Namesto tega bi se morala Evropa raje ukvarjati s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje,« je še poudarila Romana Tomc.

Moralni teolog dr. Roman Globokar, sicer tudi član Komisije škofovskih konferenc EU, izpostavlja stališče evropskih škofov, da splav nikoli ne more biti temeljna pravica. »Temeljna pravica je pravica do življenja in ta pravica do življenja je podlaga vsem drugim človekovim pravicam, še posebej pravice do življenja najšibkejših in najbolj ranljivih oseb, kot so nerojeni otroci, starejši, bolni, invalidi. Cerkev vedno daje glas tem najšibkejšim in se zavzema za njihovo pravico do življenja. To poudarja tudi zadnja izjava Dikasterija za nauk vere Dignitas infinita - Neskončno dostojanstvo, ki govorijo o tem, da je nespremenljivo učenje Cerkve, da ima človek dostojanstvo od spočetja do naravne smrti. Torej nikoli ne smemo poseči v človeško življenje z namenom, da bi ga uničili od spočetja dalje do naravne smrti. Izjava tudi ponavlja besede svetega papeža Janeza Pavla II., da sodobna miselnost, ki zagovarja splav, razodeva moralno krizo, v kateri se več ne spoštuje temeljne pravice do življenja.«

Škofje v svoji izjavi še pojasnjujejo, da Listina EU o temeljnih pravicah ne more vključevati pravic, ki jih ne priznavajo vsi ali ki razdvajajo. V evropskem ali mednarodnem pravu namreč ni priznane pravice do splava. Način, kako to vprašanje obravnavajo ustave in zakoni držav članic, se zelo razlikuje. Škofje zato pozivajo EU, naj spoštuje različne kulture in tradicije držav članic in njihove nacionalne pristojnosti, kar je zapisano tudi v sami preambuli listine EU, ter poudarjajo, da ne EU more »drugim znotraj sebe in zunaj vsiljevati ideoloških stališč do človeške osebe, spolnosti in spola, zakona in družine.«

Poljski parlament o liberalizaciji splava

Čeprav ni zavezujoča, pa se bodo s sprejetjem resolucije v Evropskem parlamentu še bolj stopnjevali pritiski na Malto in Poljsko, ki imata na področju splava najstrožjo zakonodajo v EU, ali na Italijo, kjer večina zdravnikov uveljavlja ugovor vesti. Poljski parlament ravno danes razpravlja o liberalizaciji splava, kar je bila ena od predvolilnih obljub premierja Donalda Tuska, a koalicija nima enotnega stališča. Pred poslanci so tako kar štirje predlogi prenovljene zakonodaje, prvo glasovanje naj bi opravili jutri.

Slovenija, Svet, Evropska Unija

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica