Prvo misijonsko jutro: Spodbujam, da bi vsi radi prebirali Besedo, ki je Beseda življenja

Radijski misijon 2024 | 18.03.2024, 10:56 Mirjam Judež

Prvi gost v misijonskem jutru je bil prefekt ljubljanskih bogoslovcev dr. Matjaž Celarc. Govorili smo o moči Božje besede, ki je podnaslov današnjega dne. Je naš sogovornik dan začel z Božjo besedo? »V teh dneh sem v bratovščini Exodus 90, tako da me tudi na ta način Božja beseda spremlja, da v njej najdem moč in v njej rastem.«

Kakšna je moč besede?

»Beseda ima moč, čeprav rečemo, da beseda ni konj. Daje pomen stvarem in našim odnosom. Če človek pomisli na najpomembnejšo misel, ki jo starši izrečejo otrokom: »Rada te imava!«, da otrok raste v občutku varnosti in zmore vedno bolj samostojno stopati in odraščati v življenje. In končno besede krsta: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«, ki človeku namenijo novo dostojanstvo Božjega otroka. Besede spreminjajo naše odnose, besede gradijo, lahko pa celo ubijajo, uspejo uničiti marsikaj. Pomembno je, kaj počnemo z besedami. Beseda ali poslušanje je tisto ključno, po čemer hrepenimo, kar potrebujemo. S poslušanjem vstopim v svet drugega, da ga razumem, tudi sam rastem in se spreminjam.«

Kje najdemo Božjo besedo?

»Bog nas kliče na več načinov. Tekom življenja, tudi po izročilu Cerkve, na prav poseben način pa nedvomno v Svetem pismu. Sveto pismo je Beseda z veliko začetnico, zapisana z besedami z malo začetnico, kar pomeni, da smo na nek način soočeni s ponovnim učlovečenjem. Za nas, ljudi, je morda to težko sprejemljivo, ker bi radi prebrali, kako je treba ravnati, v resnici pa vemo, da v življenju ni vedno tako. Se mi zdi, da Bog v polnosti spoštuje človeka, nas sprejema v vsej naši omejenosti prostora in časa in v vseh naših drugih omejenostih. Vse, kar prebiramo v Svetem pismu, na nek način odseva čas prostor, določeno zgodovino, kulturo, značaje, jezikovne izraze. Ko prebiramo Sveto pismo, je zelo pomembno, da imamo pred očmi filter prostora in časa, preko katerega do nas prihaja Božja beseda. Vedno znova nas šokira, prizadene nasilje, uničenje v Svetem pismu. Bog, ki je z nami, vedno naredi vse popolno, po drugi strani pa (se) Mu moramo mi, ki želimo biti v odnosu z Njim, vse izročiti. Znotraj Svetega pisma nekatere knjige odsevajo zgodovinsko literarno vrsto, ki nam z očmi vere na nek način razodevajo, kakšen odnos ima Bog s človekom in obratno, kakšen odnos ima človek z Bogom. Bog je zvest, človek pa nekoliko manj. Omeniti moramo tudi druge literarne oblike, forme: poleg pesniških elementov najdemo tudi oblike svetopisemske idealizacije, pretiravanje (odsekati roko), da se poudari, kako je Božje kraljestvo nekaj izrednega, nepojmljivega, zato moramo “sovražiti svoje starše” (pretiravanje).«

Sveto pismo je beseda, ki raste iz življenja, ki želi naše življenje hraniti, ga nagovoriti. 

Kakšna je moč Božje besede?

»Ob moči Božje besede nam Sveto pismo odstira več segmentov. Eden ključnih je, da je Bog Stvarnik, da ustvarja preko Besede. V Janezu v Novi zavezi beremo: »V začetku je bila beseda, beseda je bila pri Bogu in beseda je bila Bog.« Bog reče: »Bodi svetloba!« in svetloba se enostavno zgodi. S tem nam svetopisemski pisatelj želi sporočiti, da ima Bog in Božja beseda moč, da spreminja stvari na bolje, da daje življenje. V luči modrostne literature, ki Boga imenuje kot ljubitelja življenja, lahko rečemo, da je Bogu za vse mar, kar obstaja. Božja beseda je učinkovita. Želi vstopiti v naša življenja in jih spreminjati. Če pomislimo na Jezusa in njegovo priliko o sejavcu: seme je Božja beseda, ki želi, da bi ji nudili prostor v naših življenjih in bi ta beseda resnično obrodila sad. Namen Božje besede je odnos z Bogom. Na človeški ravni to pomeni, da ko se midva pogovarjava in poslušava, je to namenjeno odnosu, poznavanju drug drugega in spreminjanju. Tudi pri Božji besedi gre za nekaj podobnega. Bog ustvarja človeka za odnos. Človek je povabljen v odnos z Bogom in sočlovekom. Božji nagovor hrepeni po človeškem odgovoru. Ne le z besedo, predvsem z življenjem.«

Božja beseda je neke vrste zrcalo, ki nam ga Bog postavlja.

Nedvomno. To se kaže že v molitvi. Če pomislimo na Jezusova srečanja z Judovskimi voditelji, na spore o postavi, ko prepoznava, kaj je v njihovih srcih, bere njihove misli, potem jih povabi, da bi se zavedli, da greh ni prelom pravila, ampak se greh začenja že v srcu. Božja beseda je tisto zrcalo, s katerim smo soočeni, da bi se zavedli, kaj se v nas dogaja. Ko Božja beseda prihaja do nas, ko nas sprašuje, vznemirja, to ne počne, da bi nas uničila, ampak da bi se soočili s tem, kam gre naše življenje, ko se odvračamo od Boga, ko gremo proti neživljenju in da bi ob Besedi, ki nas na nek način opozarja, kam gremo, izbrali drugo pot. Obstajata dve poti v življenju. Pot z Bogom in stran od Boga.«

Božja beseda je nastala v preteklosti, mi pa živimo v letu 2024. Kako narediti, da bo ta beseda imela moč?

»Ne glede na to, da gre za časovni, kulturni razkorak, ki je velik, je treba biti pozoren za pravilno razumevanje. Tisto, kar je rdeča nit, je človeška izkušnja. Človek ne glede na razvoj človeške zgodovine ostaja enak. Še vedno se borimo na isti ravni. Ali biti v odnosu do Boga in sočloveka, ali pa se odvrniti od Boga in človeka in se nekje zakrčiti, obrniti zgolj k sebi. Ko beremo Sveto pismo, se dostikrat kar samo sebe razlaga. Od ene kulture, kjer je bila klansko maščevalno oblikovana, od osnovnega pravila »oko za oko«, do drugih pravil, kjer skušajo postaviti pravičnost, do tega, kar nam pravi Jezus: »Ljubite svoje sovražnike.« Sveto pismo nam pomaga, da bi ga razumeli. Če ničesar ne razumem, bi bilo napak, da bi iztrgal iz njega posamezne misli in začel z dobesednostjo vstopati v življenje. Drastičen primer: Judova zgodba: Šel je ven in storil svoje, nekje drugje pa preberemo drugi segment: Pojdi in tudi ti tako delaj.«

Ko Božja beseda prihaja do nas, ko nas sprašuje, vznemirja, to ne počne, da bi nas uničila, ampak da bi se soočili s tem, kam gre naše življenje, ko se odvračamo od Boga.

Kje najdemo moč Božje besede, ko se znajdemo v preizkušnjah trpljenja, žalosti, obupa?

»Cerkev nam ponuja več načinov, kje priti v stik z Božjo besedo, s Svetim pismo. Tu so dnevna in nedeljska berila. Govorimo o dveh ciklih, kjer nam Cerkev ponuja eno rdečo nit Božje besede, preko katere bi smeli rasti. To je en način. Drugi tak način, ki je meni osebno blizu in ga dostikrat srečujemo pri duhovnih vajah, je, da si vzameš eno besedo, svetopisemski stavek za popotnico, ki ga ponavljaš tekom dneva, na svojih poteh, da ti je v dnevno hrano. Sveto pismo je beseda, ki raste iz življenja, ki želi naše življenje hraniti, ga nagovoriti. Kje najti te besede ali kako jih najti za specifičen moment našega življenja? Na zadnjih straneh Svetega pisma je tematsko kazalo. Tudi bralni načrti so, kjer so izpostavljene določene tematike. V knjižici Zmorem, če hočem, je izbor tem. V najtežjih trenutkih trpljenja nam Sveto pismo ponuja nekaj besedil, ki nas uspejo spremljati v tej drami. Izpostavil bi Jobovo knjigo, ki je notranja drama. V izhodišču te pripovedi je prihod Jobovih prijateljev. Sedem dni ne počnejo čisto nič drugega, kot to, da so z njim. Ne modrujejo, so z njim. Jobova knjiga je iskanje tradicionalne modrosti: če delaš dobro, ti bo šlo dobro. Racionalna povračilna modrost je postavljena na preizkušnjo. Job ve, da je naredil vse, izvemo, da je Job resnično pravičen. Razumemo, da Bog ni krivičen. Kje je odgovor na trpljenje? Bog tu ne daje enega odgovora. Bog ponudi pomenljiv odgovor v dveh korakih, ko Joba sooči s stvarstvom in s tem, da je zelo majhen, krhek in ne more uvideti stvari. Job pride so spoznanja, da ne ve vsega, ampak prepusti Bogu.«

Prisluhnite misijonskemu ponedeljkovemu jutru.