O pomenu katoliškega šolstva in izzivih zasebnih zavodov

Pogovor o 14. 03. 2024, 09:23 Andrej Šinko

Osnovnošolci lahko prijave za vpis na srednje šole oddajo do 2. aprila, nato imajo še do 23. aprila možnost za prenos prijav. Dijaki imajo čas za prijavo na fakultete do 20. marca. O tem, kaj naj jih vodi pri izbiri ter kaj ponujajo katoliške izobraževalne ustanove, smo govorili v oddaji Pogovor o, kjer smo se v tednu katoliškega šolstva dotaknili tudi izzivov s katerimi so soočeni zasebni vzgojno-izobraževalni zavodi.

V skoraj 30 katoliških vzgojno izobraževalnih zavodov je vsako leto vključenih nekaj čez 4000 učencev, dijakov, študentov in vrtčevskih otrok. Ob kvalitetnem izobraževalnem programu omenjeni zavodi posebno pozornost namenjajo tudi vzgoji.

Glede slednje je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk dejal: »Najpomembnejši način posredovanja je prek zgleda. To se dela z odnosom, ki ga kažemo zaposleni in učitelji do dijakov, pa tudi preko načinov, ki jih privzgajamo za reševanje konfliktov. Pa tudi, kako se pogovarjajo o svojih različnih pogledih, vrednotah, ki jih imajo. Zdi se mi, da je učenje tega sodelovanja ena najpomembnejših stvari.«

Največji del katoliških izobraževalnih ustanov predstavljajo gimnazije, ki so v Želimljah, Vipavi, Mariboru in Ljubljani. Vse imajo tudi dijaške domove, omogočajo pa tudi številne prostočasne dejavnosti, zlasti na različnih področjih umetnosti in športov.

»V vseh enotah Zavoda sv. Stanislava si želimo razvijati ta pojem celostne vzgoje človeka oziroma celostnega pogleda na človeka. Da je pomemben njegov razum, njegova glava, njegovo srce, njegovi odnosi, in pa tudi njegova socialna razsežnost ali roke. Se pravi, da dejavno deluje v tem svetu. Vse te dejavnosti od likovne, glasbene, športne in druge, pomagajo k uresničevanju tega,« pravi direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen.

Zasebni izobraževalni zavodi sami vlagajo v infrastrukturo, večji del javnih programov, ki jih izvajajo pa financira država. Zaradi tega se občasno pojavljajo določeni izzivi. Ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel pri tem omenja, da je letos prvič v zgodovini prišlo do znižanja plačila na posameznega dijaka s strani države. Razlog naj bi bil v tem, da so večji centri v preteklosti na omenjeni način financiranja ustvarjali finančni presežek.

»Šole, ki smo bolj na obrobju, izven večjih urbanih središč, kjer ni toliko otrok, pa seveda imamo velike težave s financiranjem izvedbe programa, govorim tako za državne kot za zasebne šole,« pojasnjuje Anžel in dodaja, da javnim šolam razliko pokriva države, zasebne pa bodo morale same najti sredstva. »Vsekakor je ta zagata z znižanjem glavarine velika težava tudi za nas v Želimljah, ker smo tudi na obrobju in smo prav tako mala šola,« je dodal direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in pojasnil, da tudi oni iščejo dodatne rešitve glede financiranja.