Škof Matjaž in novi banjaluški škof | (foto: KTA in Banjolučka biskupija)
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji
Slovenija Alen Salihović
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
O uspehih minulega dela
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Škofija Banja Luka je ena izmed mučeniških cerkva v Bosni in Hercegovini, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja izgubila največ vernikov
Pred vojno je mesto z okolico štelo več kot 30.000 katoličanov, po statističnih podatkih s konca leta 2022 pa na tem območju živi le še 1500 vernikov. Glede na vso hudo trpljenje banjaluške škofije je škof Majić priznal, da čuti strah pred nevrednostjo biti pastir te mučene in trpeče Cerkvi. Za škofovsko geslo je izbral besede In nomine Domini – V Gospodovem imenu. Vsak dan prosi Svetega Duha, naj ga osvobodi strahu, da bo lahko to, kar hoče Kristus in za kar ga je sveti oče poslal prav v to krajevno Cerkev.
Obred posvečenja je vodil vrhbosanski nadškof metropolit Tomo Vukšić, soposvečevalca pa sta bila upokojeni banjaluški škof Franjo Komarica ter mostarsko-duvanjski škof Petar Palić. Ob prisotnih članih škofovske konference Bosne in Hercegovine, apostolskem nunciju v BiH ter kardinalu Vinku Puljiću, so se obreda udeležili tudi številni škofje iz Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Slovenije, Avstrije in Norveške.
Novoposvečeni škof, ki prihaja iz mostarske škofije, je v zahvali na koncu svete maše poudaril, da z zaupanjem usmerja svoje korake na pot ekumenskega in dialoškega zbliževanja, ki je vedno in povsod potrebno, še posebej pa na teh območjih in v teh časih, ki so polni travm preteklosti in težkih izzivov sedanjosti in prihodnosti. Kot je pred posvečenjem dejal v intervjuju za Hrvaški katoliški radio, izjemno zaupa v Marijo ter svojo škofovsko službo izroča njenemu varstvu. »Verjamem v nove binkošti Cerkve, kjer ima Marija pomembno vlogo, da zbira in hrabri preganjane vernike in skupaj z njimi čaka darov Svetega Duha.«
Slovenski škofje so se srečali tudi s msgr. Draženom Kutlešo, zagrebškim škofom in apostolskim vizitatorjem slovenskih škofij in se z njim pogovarjali o nekaterih konkretnih izzivih naše Cerkve.
Vir: Škofija Celje
Dar življenja je največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
