Aleš Abram in Maja Morela z družbo | (foto: Urša Sešek)
Kačo namesto psa?
Svetovalnica Maja Morela Čuk
V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo negativne nalepke, zaradi nepoznavanja teraristike. Cilj Bioexa je odpraviti vsaj kakšen predsodek o eksotičnih živalih in opogumiti ljudi, da se soočijo s svojim strahom. Morda ravno na kateri izmed prihajajočih Razstav eksotičnih živali, ki jih društvo organizira.
Eksotične živali so tiste, ki ne živijo v našem okolju. Če se odločimo za njihovo rejo, jim moramo zagotoviti optimalne pogoje. Potrebujemo primeren prostor, prilagojen vrsti živali. »Bradate agame so kuščarji samotarji, kar pomeni, da v naravi živijo samostojno. Družbo si poiščejo le v obdobju parjenja. Zato svetujemo le eno na terarij. Kar zadeva opreme, moramo zagotoviti grelno lučko, s katero ustvarimo vročo točko. Pomembna pa je tudi luč, ki oddaja svetlobo kot jo v naravi sonce.« Voda v terariju dviguje vlago in je vir hidracije. Ko se kače levijo, jim je dobro zagotoviti bazen, v katerega se lahko potopijo. Z levitvijo žival raste in je pogojena s hranjenjem. Bolj kot žival hranimo, večkrat se bo levila. Med levitvijo so živali bolj mirne, ne jedo in se umaknejo. Vsak rejec eksotičnih živali mora mikročipirati matično linijo. Oddajati morajo poročila o leglih, da ne prihaja do zlorab in se tako vodi evidenca.
Z optimalnimi pogoji lahko agame doživijo štirinajst let, rdečerepi udavi pa tudi do trideset. To je dobro vedeti, ko se podajamo v rejo živali. Če jih v tem času ne bi več redili, jih nikakor ne spuščamo v naravo, ampak poiščemo drugega rejca, ki bi živali vzel pod svojo streho.
Eden prvih predsodkov ljudi je, da so kače in kuščarji na otip sluzasti. Takšen vtis dajejo luske, a če se jih dotaknemo čutimo, da so prej kot služaste hladne, saj nimajo lastne temperature, ampak prevzamejo temperaturo okolja, odgovarja Aleš Abram. »Če so na hladnem, so hladne. Si pa želijo toplejših temperatur.« Z optimalnimi pogoji lahko agame doživijo štirinajst let, rdečerepi udavi pa tudi do trideset. To je dobro vedeti, ko se podajamo v rejo živali. Če jih v tem času ne bi več redili, jih nikakor ne spuščamo v naravo, ampak poiščemo drugega rejca, ki bi živali vzel pod svojo streho. Ljudje, ki imajo težave z alergijo na dlake, jim primanjkuje časa za sprehajanje psa, so eksotične živali dobra alternativa. In če kačo želimo peljati s seboj na dopust? »Potrebujemo potrdilo o izvoru, ki ga dobimo pri registriranem rejcu in dokazuje, da žival ni bila ukradena iz narave.«
»Potrebujemo potrdilo o izvoru, ki ga dobimo pri registriranem rejcu in dokazuje, da žival ni bila ukradena iz narave.«
Dobro je, kadar znamo prepoznati, kdaj se žival ne počuti v redu in nas že s svojo držo opozarja, naj se ji ne približujemo. Kače se namreč postavijo v značilen s položaj, lahko spuščajo zvok podoben pihanju oz. sikanju. Takrat se jih ne dotikamo in ne dajemo v bližino otrok. Ti sicer lahko rokujejo z njimi, ampak le pod nadzorom odrasle osebe. Živali, ki jih najdemo pri nas v naravi, niso primerne za rokovanje, saj lahko pride do ugriza.
Večkrat smo lahko zasledili naslove, da kače ležijo poleg človeka, saj tako merijo svoj plen. »To ne drži. Kače so hladnokrvne, če jih vzamemo k sebi, se grejejo. To ne bi funkcioniralo v naravi. Si predstavljate, da bi kača prišla do zajca in mu rekla: »Počakaj, da te izmerim, če sem dovolj velika, te bom pojedla,«« se je ob koncu oddaje pošalil Aleš Abram iz Društva Bioexo.
Oddajo lahko poslušate v našem avdio arhivu.
