Župan občine Luče Klavdij Strmčnik | (foto: STA)
Župan Luč upa, da zadeve ne bodo obstale
Slovenija Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija
Pretekli konec tedna je minilo pol leta od lanske katastrofalne ujme. Prizadeti lastniki objektov so marsikje že začeli obnovo, aktivne so občine, ki hkrati pridobivajo projekte za večje sanacije cest in plazov, država pa išče dolgoročne rešitve za najbolj prizadete in ogrožene ter sestavlja program odprave posledic. Na vodotokih je odprtih več kot 230 delovišč, največ na Koroškem, na Poljanski Sori in Savinji.
Program odprave posledic še ta mesec?
Na ministrstvu za naravne vire in prostor si prizadevajo, da bi bil program odprave posledic, ki bo zajemal tudi podatke o predvidenih obnovah, na vladi sprejet še ta mesec. Program bo predvidoma petleten. Je pa od 12. oktobra lani do sredine januarja letos ministrstvo 115 prizadetim občinam že izplačalo 218 milijonov evrov predujma za sanacijo. Občine so na podlagi prvih prejetih sredstev začele pripravo sanacijskih načrtov in naročanje potrebne projektne dokumentacije.
Župan Luč upa, da zavede ne bodo obstale
Kaj o dosedanji pomoči države poreče župan občine Luče Klavdij Strmčnik? »Kar nekaj je bilo narejenega, po mojem mnenju bi lahko bilo še precej več. Upam, da zadeve ne bodo obstale. Saj vemo, ko se tak dogodek oddaljuje, se rado pozabi na stvari in namesto, da bi se določene stvari še uredilo, predvsem, kar se tiče protipoplavne varnosti. Ljudje smo pač taki, da slabe stvari radi pozabljamo. To ni slabo, po drugi strani pa upam, da državni organi, da te zadeve ne bodo pozabili in se bodo ustrezni ukrepi sprejeli in izvedli tako, da bodo ljudje še bolj varni kot so bili pred poplavami.«
Skrbi me, da bo država začela počasneje reagirati na stvari in počasneje izvajati sanacijo. Če se bo pa politika še sama s sabo ukvarjala, pa tako vemo, da se ne bo nič naredilo.
"Če se bo politika še sama s sabo ukvarjala, pa tako vemo ..."
Strmčnik je opozoril tudi na pretirano birokracijo države. »Skrbi me, da bo država začela počasneje reagirati na stvari in počasneje izvajati sanacijo. Če se bo pa politika še sama s sabo ukvarjala, pa tako vemo, da se ne bo nič naredilo. To je moja bojazen, da se ne bo vse skupaj kar pozabilo ...«
12.000 zalitih stavb
Skupna škoda, ki poleg neposredne škode obsega tudi načrtovano sanacijo in obnovo, je sicer ocenjena na skoraj deset milijard evrov. Zalitih ali poškodovanih je bilo 12 tisoč stavb, na seznamu za morebitno preselitev, ki ga je vladna službe za obnovo po poplavah in plazovih objavila 8. januarja letos, pa je 348 objektov, a se seznam še spreminja in dopolnjuje. Z lastniki teh objektov od 15. januarja pristojni opravljajo pogovore o vseh možnostih in predvidenih postopkih.
Prisluhnite celotnemu pogovoru z županom Strmčnikom.
