Zgodovinarja, urednika, publicista in doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši | (foto: Arhiv Radia Ognjišče)
Granda in Podbersič o temi, »o kateri je treba vedno govoriti«
Spoznanje več Rok Mihevc
Tokratna oddaja »Spoznanje več, predsodek manj«, je gostila dva zgodovinarja, urednika, publicista in doktorja znanosti. Stane Granda in Renato Podbersič mlajši sta po 27. januarju spregovorila o temi, »o kateri je treba vedno govoriti«, spominu na žrtve holokavsta. Pri tem sta se ozrla tudi na aktualno vojno v Gazi.
Stane Granda: Shizofrena situacija
"Ko človek to opazuje, je zmeden. Tisti, ki najbolj govorijo o tem, so danes najbolj proti Judom. Situacija je shizofrena. Kakšne so razmere? Nore. Namreč trpljenje Judov je tako pretresljiva stvar, da bi se morali do teh vprašanj drugače obnašati. Priča smo antisemitizmu, ki je po mojem mnenju prikrito vedno obstajal. Spominjam se znancev, ki so se dali skoraj pribiti za pravice Judov, danes pa so proti njim. Kakorkoli stvari obračamo, te zadnje vojne niso začeli Judje.
Kakorkoli stvari obračamo, te zadnje vojne niso začeli Judje.
Problem je tudi v tem, da nasprotna stran ni uniformirana, da se izrabljajo šole in bolnišnice, da imajo Judje grozljiv strah uničenja in do zahtev, da mora biti nova Palestinska država »od reke do morja«. To pač pri Judih sproža velik strah. Ta vojna je grozljiva, je pa, kot rečeno, tudi grozljiv strah. Do problema obojih pristopamo premalo človeško."
Renato Podbersič: Selektivno poročanje in vnaprejšnje obsojanje medijev
"Gre za dan spomina, mednarodno obarvan, ki se ga v Sloveniji obeležuje od časa prve Janševe vlade. Tega bo skoraj že 20 let. Velikokrat to žal zaide v neko ceneno politično obračunavanje, ko nima glavnega fokusa, ki bi si ga populacija, ki je res trpela v tem kontekstu, zaslužila. Ta dan je namenjen spominu nanje. Res je, da se v zadnjih letih namesto holokavsta bolj uporablja hebrejski izraz »šoa«, ki pomeni popolno katastrofo, kar je bila za Jude v Evropi. Izrabljati ta dan spomina za cenena politična obračunavanja, kar se pri nas pogosto dogaja, ni dobro.
Karkoli si mislimo o tej vojni, ki je strašna in grozljiva, je Izraelci niso začeli. Nenazadnje, država Izrael ne bi obstajala in do njene ustanovitve ne bi prišlo na tem mestu, kjer danes dejansko je, če ne bi bilo te strašne evropske izkušnje poskusa uničenja judovskega ljudstva in slabe vesti zaveznikov, ki so to bolj ali manj opazovali od strani.
Je pa videti, če pogledamo notranje politično prizorišče, selektivno poročanje in že vnaprejšnje obsojanje.
Z dr. Grando nisva nobena advokata kakršnekoli vojne. Ko pa spremljamo slovenske nacionalne medije, imam občutek, da se prevečkrat postavljajo na eno stran in v smislu nekdanje »dobre« politike neuvrščenosti že vnaprej nekoga obsodijo, drugega pa poveličujejo. Vojno je treba obsoditi. Je pa videti, če pogledamo notranje politično prizorišče, selektivno poročanje in že vnaprejšnje obsojanje."
Teme pogovora so bile še odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in navezava na prihajajoči 8. februar, slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? Prisluhnite oddaji v celoti tukaj.
