Se bo konflikt v Gazi regionalno razširil?

Novice | 17.01.2024, 20:50 Andrej Šinko

Vojna v Gazi je od začetka konflikta 7. oktorbra, ki ga je sprožil napad Hamasa, skupno terjala že več kot 25 tisoč življenj. Humanitarne razmere so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj.

V oddaji Pogovor o smo zato z gosti spregovorili o možnostih za širitev konflikta, zlasti zaradi delovanja jemenskih hutijevcev, libanonskega Hezbolaha in Irana, pa tudi odziva Združenih držav Amerike in Velike Britanije, ki sta z raketnimi napadi na položaje v Jemnu odgovorila na blokado plovne poti v Rdečem morju.

Predavateljica na Fakulteti za družbene vede dr. Jelena Juvan je poudarila, da so trenutne razmere v Gazi katastrofalne, tako z vidika prebivaclev kot izraelske vlade, ki je soočena s časovnim pritiskom in vedno glasnejšimi obtožbami, da v Gazi izvaja genocid.

Kljub temu je mednarodna skupnost še vedno zelo zadržana z obsodbami Izraela, tudi postopek pred Meddržavnim sosdiščem pa na koncu zelo verjetno ne bo dal želenega rezultata in ustavil vojne.

Vseeno bi po besedah zgodovinarja in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renata Podbersiča premier Benjamin Netenjahu nekoč lahko lahko odgovarjal za dogajanje v Gazi. »Ko se bodo vojne operacije končale, je moje mnenje, da bo tudi njega kdo vprašal, ne zgolj po zdravju, ampak tudi po kazenski odgovornosti, in ne bo prvi izraelski politik, ki bo končal za zapahi.«

Na drugi strani je Juvanova spomnila, da se je vojna začela s terorističnim napadom, ki ga izraelske oblasti niso bile sposobne preprečiti. »Prisoten je bil izjemen šok, tako v izralski domači javnosti kot mednaorodni skupnosti. Še vedno ni odgovora na vprašanje, kako je spoh mogoče, da se je kaj takega zgodilo ob izjemno visoko sofisticirani izraelski obrambi pred točno takšnimi napadi.«

Izraelu konflikt koristi zlasti v luči ohranjanja politične enotnosti, pri posredovanju v Gazi pa oblasti uživajo praktično neomajno podporo Združenih držav Amerike. Pomembno vlogo v njem igra tudi Iran, ki državno podpira teroristične organizacije, tudi Hamas. Slednjemu iz Jemna pomagajo hutijevci, iz Libanona pa Hezbolah.

Kljub temu pa si tako libanonske oblasti kot Iran ne želita neposredne konfrontacije z Izraelom. Si pa Teherena po besedah dr. Farisa Kočana s Fakultete za družbene vede želi razbiti izraelsko povezovanje z nekaterimi Arabskimi državami.

Sogovorniki so se strinjali, da obeti za končanje konflikta niso najboljši, tudi v primeru vojaške zmage Izraela in popolnega uničenja Hamasa. »Tudi, če ga Izrael popolnoma izkorenini, ko govorimo o osebah, da ubije zadnjega hamasovca, ne bo mogel izkoreniiti ideje. Ta ideja postaja drugačna, dobiva nove oblike pojavnosti in predvsem sproža še več sporov in več tegob na Bližnjem vzhodu, kar se lepo vidi in v Jemnu in v Libanonu,« je dejal Kočan. Podbersič pa dodal, da Hamasu podpora med Palestinci narašča, saj so ljudje ujeti v neizhodno situacijo.

Zaradi krepitve sovraštva med Palestinci in Izraelci hitre rešitve konflikta ni na vidiku, prav tako ni izvedljiva dvodržavna ureditev. Po besedah Juvanove bo to postal še eden od zamrznjenih konfliktov, mednarodna skupnost pa bo območje še naprej zalagala s humanitarno pomočjo.

Vabljeni, da pogoovoru prisluhnete v celoti.