Kakšen smisel ima, če Poljska trobi v isti rog?

Spoznanje več | 10.01.2024, 10:45 Rok Mihevc

Volitve na Poljskem so privedle do situacije, ki jo s prve roke poznamo tudi Slovenci. Stranka Zakon in pravičnost je dobila večino sedežev na volitvah, vlado pa je sestavila Državljanska koalicija Donalda Tuska. Kakšno podobnost vidi med državama, smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj vprašali dr. Aleša Mavra. Pripravil jo je Robert Božič.

Posledice izključevanja čutimo tako Slovenci kot Poljaki

Edina pot, ki bi tako v Sloveniji kot na Poljskem vodila v mirnejšo politično prihodnost, je po Maverjevem prepričanju oblikovanje vlade, ki bi presegla blokovske delitve. »To se po volitvah leta 2018 ni zgodilo v Sloveniji in še danes čutimo posledice tega,« je prepričan. Bo pa tudi Poljska čutila posledice tega izključevanja, oz. prepričanja, da lahko en blok sam vleče radikalne politične poteze. »To je v zadnjih osmih letih počela tudi stranka Zakon in pravičnost, ko je imela relativno šibko večino, pa se je nekako obnašala, kot da je država njena in zdi se, da sedaj sledi »maščevanje«.«

Kakšen smisel ima, če Poljska trobi v isti rog?

Poljska je bila iz različnih razlogov, poleg Madžarske, poglavitni »grdi raček« v Evropski uniji, čeprav se je od začetka ruske agresije ta intenzivnost mogoče zmanjšala. »S tega vidika so si v Bruslju oddahnili, saj pričakujejo in očitno upravičeno, da bo Donald Tusk bolj priden, kot je bil Mateusz Morawiecki oz. kot je bila stranka in vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost.« Maver meni, da je to napačen pogled, ki izhaja iz po eni strani nerazumevanja posebnosti srednje in vzhodne Evrope na evropskem zahodu. »Drugič pa, Poljska, ki bi bila v vsem enaka po svojih pogledih vodilnim zahodno evropskim državam, izgubi velik del svoje specifične teže. Se pravi, nima nobenega smisla, da Poljska trobi v isti rog z glavnimi zahodno evropskimi državami. Vrednost Poljske je ravno v tem, da predstavlja glas srednje in vzhodne Evrope. Sedaj pa obstaja strah, da se bo Poljska bolj nekako pri ličila tej zahodnoevropski večini in ne bo več glas vzhodne Evrope.«

Mislim, da vsa Evropa potrebuje močno Poljsko, ki bi bila drugačna kot glavne zahodne evropske države. V tem je njen pomen in vloga.

Del poljske javnosti se odločno odmakne od katoliške dediščine

Maver je opazil, da se je v zadnjem desetletju zgodilo nekaj obžalovanja vrednega, kar ni dobro za celotno srednjo in vzhodno Evropo. Namreč tudi na Poljskem je prišlo do globokega razkola v politiki in družbi. »Težko je reči, kdo je sprožil to kepo s hriba, je pa veliko kazalcev šlo v to smer. Eden od njih, ki je za evropske katoličane na splošno zelo obžalovanja vreden je ta, da se je v zadnjem desetletju del poljske javnosti prvič odločno odmaknil od poljske katoliške dediščine. Medtem, ko se je leta 2011 90% prebivalcev izreklo za katoličane, je ta delež leta 2021 padel na 70%.«

Privatizirana katoliška dediščina

Katoliška cerkev je imela po Maverjevih besedah pomembno vlogo pri oblikovanju poljskega naroda, zlasti pa pri ohranjanju njegove samobitnosti in tako je bila katoliška dediščina za Poljake nesporna, tudi, če so se identificirali kot liberalci ali socialisti. »Vsi, ki smo hodili na Poljsko, smo občutili dve stvari in sicer, da so Poljaki izredno navezani in ponosni na svojo zgodovino, ne glede na politične razlike in drugič, da vsi priznavajo to vlogo Katoliški cerkvi in katoliški dediščini. Očitno pa je v času vladavine Zakona in pravičnosti prišlo do hudega preloma, ki je po mojem mnenju žal posledica dejstva, da si je poskušala stranka Zakon in pravičnost, to katoliško dediščino privatizirati.«

Na kateri točki je postala katoliška dediščina tudi za del Slovencev moteča?

To Maver označuje za hudo napako, kar pa po njegovih besedah zopet malo spominja na slovenske razmere. Tudi sam se ukvarja z vprašanjem, na kateri točki v slovenski zgodovini, je postala katoliška dediščina za del Slovencev moteča. »Trenutno se nagibam k odgovoru, da je bilo to v tistem trenutku, ko je Katoliška cerkev, predvsem na Kranjskem, pa tudi v drugih delih Slovenije, poskušala enačiti pripadnost katolištvu s pripadnostjo politični stranki. V tem primeru katoliški politični stranki, ki se je kasneje imenovala Slovenska ljudska stranka. oz. da so rekli, da samo tisti, ki je pristaš katoliške stranki, da je tudi dober katoličan. Ta napaka je bila narejena tudi na Poljskem, zato pa se je potem v poljski družbi odprl prepad, ki ga prej ni bilo. Poljska je bila zanimiva tudi po tem, ker tam neke izrazito krščansko demokratske stranke, kljub temu, da je Poljska veljala za najbolj katoliško deželo v Evropi, ni bilo, ker ni bilo potrebe. Za vse Poljake je bilo samoumevno, da pripadnost katolištvu spada k poljski identiteti.«

Nova vlada se je takoj lotila ideološke ofenzive

Maver je računal na dve stvari, ki bi lahko ublažili razkol po spremembi oblasti. Da je del sedanje koalicije tudi poljska ljudska stranka, ki bi blažila najbolj radikalne ukrepe nove vlade, druga pa je Donald Tusk sam, ki je vendarle po svojem izhodišču konservativen politik in ne skrajno levi liberalec. »Očitno pa je bilo nezadovoljstvo zadnjih štirih let vladavine Zakona in pravičnost tako močno, da večina tistih volivcev, ki so Državljanski koaliciji omogočili, da sestavi vlado, sedaj zahtevajo radikalen prelom s to preteklostjo, ki jo sami dojemajo kot zatiralsko. Zato se zdaj toliko govori o svobodi. Vlada se je takoj lotila ideološke ofenzive, se pravi razgradnjo medijev, ki veljajo za trobilo prejšnje vlade, novo ureditev razmerij z verskimi skupnostmi in pa, če sem prav razumel, poljski parlament bo že januarja razpravljal o uzakonitvi istospolnih partnerskih skupnostih.«

Dr. Aleš Maver je spregovoril tudi o Nizozemski, Nemčii, Ukrajini, Izraelu in Palestini. Prisluhnite oddaji.