Devet novomašnikov, štirinajst duhovnikov pa v zapor

Novice 08. 01. 2024, 12:22 | Marjana Debevec Robert Božič

Kardinal Leopoldo José Brenes Solórzano je v soboto, na praznik Gospodovega razglašenja, v v katedrali v Managui, prestolnici Nikaragve posvetil devet novih duhovnikov. Medtem se po svetu vrstijo pozivi k izpustitvi številnih v zadnjih dneh lanskega leta aretiranih duhovnikov. Od 20. decembra so jih zaprli vsaj štirinajst (14) ter enega škofa.

Novomašniki so bili posvečeni v težkem času za Cerkev v Nikaragvi. Od 20. decembra so se namreč skoraj dnevno dogajale aretacije duhovnikov, zaprli so tudi dva semeniščnika, neznano kam pa je bil odpeljan tudi škof Siune Isidoro del Carmen Mora Ortega, poroča VaticanNews.

Val aretacij

Škof Mora je bil aretiran potem, ko je javno molil za škofa Rolanda Joséja Álvareza Lagosa, ki je v zaporu od lanskega februarja, potem ko je bil brez ustreznega sodnega procesa obsojen na 26 let.

Nekateri zaprti duhovniki hudo bolni

Verniki so zaskrbljeni predvsem za tiste duhovnike, ki so bolni in potrebujejo zdravstveno oskrbo, ne vedo pa, kako je z njimi. Papež je 1. januarja znova pozval k molitvi za preganjano Cerkev v Nikaragvi.

Vatikan prekinil molk glede dogajanja v Nikaragui

Čeprav  papež prejema veliko prošenj katoličanov iz vsega sveta, običajno ne govori na glas o preganjanju Cerkve s strani režima Daniela Ortege, saj je vsakič, ko je to storil, sledilo maščevanje in še več trpljenja tamkajšnjih kristjanov. Za novo leto pa je vendarle javno spregovoril.

Diktatura?

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice za Srednjo Ameriko je pred dnevi ponovno pozval nikaragovsko vlado, naj nemudoma razkrije, kje se nahaja msgr. Mora, ki je bil prisilno odpeljan sredi decembra lani in za katerega se še vedno ne ve, kje je zaprt.

Na dogajanje je urad ZN opozoril že konec decembra, obsodil pa je tudi »novi val verskih aretacij«, ki »kršijo pravico do verske svobode, kar je steber vsake demokratične države«.

Nikaragva se vedno bolj oddaljuje od pravne države in zagotavljanja temeljnih svoboščin, saj prihaja do pogostih primerov prisilnega pridržanja oseb ter vedno večjega preganjanja politikov, avtohtonih prebivalcev, pripadnikov Katoliške cerkve, aktivistov in novinarjev.