Novomeški škof dr. Andrej Saje | (foto: Anže Malovrh/STA)
Škof Saje vladajoči politiki sporoča, da naj se ne boji kristjanov
Slovenija Alen Salihović Dr. Gabriel Kavčič
Cerkev je bila tudi v lanskem letu deležna številnih napadov. Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje meni, da moramo na to stalno opozarjati. »Vsako nasilje ali izključevanje je nedopustno,« saj smo verniki del slovenske družbe, vera pa ima na skupno življenje izjemno pozitiven vpliv. »V demokratičnem svetu je to jasno, pri nas še ne,« ugotavlja škof Saje, ki smo ga gotili v Pogovoru o.
Na vprašanje glede sodelovanja med škofi, zbranimi v Slovenski škofovski konferenci pa je poudaril, da se škofje srečujejo redno in dobro sodelujejo. Izpostavil je nekatere pomembne dogodke za SŠK v preteklem letu: februarja je SŠK praznovala 30. obletnico svojega obstoja; aprila je v Ljubljani potekalo srečanje delegatov za katehezo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE); junija je v Kopru potekal Forum za dialog; decembra pa je SŠK vodila usklajevanje skupne izjave verskih skupnosti glede uvajanja asistiranega samomora v slovensko zakonodajo.
Vsako nasilje ali izključevanje je nedopustno.
Škof Saje je nadalje poudaril potrebo po tem, da kristjani »krepimo svojo vero in krščansko identiteto, da vemo, kdo pravzaprav smo, da smo ponosni na to, kar smo, da to tudi v javnosti s svojim življenjem pokažemo«. Glede napadov na Cerkev v slovenski javnosti pa škof meni, da moramo na to stalno opozarjati: »Vsako nasilje ali izključevanje je nedopustno,« saj smo verniki del slovenske družbe, vera pa ima na skupno življenje izjemno pozitiven vpliv: »V demokratičnem svetu je to jasno, pri nas še ne,« ugotavlja škof Saje. Vera namreč osmišlja življenje, človek je bolj pravičen, solidaren, si prizadeva za resnico in sodelovanje, vidi brata ali sestro v pomanjkanju, ustvarja odnose in to vse zato, »ker ga navdušuje vera v Jezusa«. To vero pa kristjan pokaže predvsem v odnosu do bližnjih: »Ko bomo mi bolj ponosni na to, kar smo, potem bo tudi manj problemov okrog nas.«
Glede razmer v naši domovini škof Saje meni, da so »zahtevne, tako v družbi kot glede duhovne podstati«. Velik izziv predstavlja udejanjanje verske svobode, predvsem razumevanje načela ločenosti Cerkve in države. V slovenski družbi še ne razumemo povsem, da to ne pomeni izključevanja iz družbe, temveč razmejitev pristojnosti. Med nadaljnjimi izzivi škof našteva kulturo smrti. Kot družba namreč pozabljamo, da je vsako človeško življenje dar in da bi se ga morali veseliti. V istem smislu vidi potrebo po tem, da »omogočimo mladim, da si bodo lahko ustvarili družine, da bodo našli delo, stanovanje, da bodo dobili primerno plačilo za svoje delo«. Opozoril je še na vprašanje rodnosti, da bo naš narod lahko obstal.
Problem, ki ga opažam, je, da je med nami veliko egoizma.
Ob koncu pogovora je škof Saje še enkrat poudaril potrebo po krepitvi krščanske duhovnosti med verniki: vzeti si je treba čas za molitev in pogovor. Poudaril je nadaljevanje sinodalnega procesa, ki pa ni samo notranje-cerkveni proces, ampak bi se od njega lahko učili tudi kot družba. »Problem, ki ga opažam, je, da je med nami veliko egoizma. Vsak gleda v svoj »telefonček«, v svoje težave, v svoje izzive, premalo pozornosti pa je namenjene temu, da lahko odprta vprašanja rešujemo samo skupaj. Velikih in pomembnih vprašanj vsak sam ne more rešiti, skupaj pa jih lahko rešimo. Katoliška Cerkev ima to pomembno nalogo, da prinaša veselje, upanje, ki ga črpamo iz evangelija in naše vere.«
Mi želimo pomagati, da bi bila naša družba bolj solidarna, da bi bilo več pravičnosti.
Predsednik SŠK je komentiral tudi odnose z državo. Glede stikov z vladajočimi meni, da se škofje z njimi srečujejo predvsem na praznovanjih. Vsaka udeležba vladajočih na pomembnih dogodkih preteklega leta, kot je bil denimo Forum za dialog v Kopru, je seveda pomembna gesta in so je škofje veseli. Hkrati pa škof meni, da »zgolj srečevanje ob takšnih lepih dogodkih ni dovolj, pogrešamo resnično pripravljenost in odprtost za dialog, da bi bili slišani«. Meni, da brez tega dialoga verniki ne moremo dati vsega doprinosa slovenski družbi, ki bi ga sicer lahko. Ob srečevanju z vladajočimi škof vedno poudarja, naj se kristjanov ne bojijo: »Mi želimo pomagati, da bi bila naša družba bolj solidarna, da bi bilo več pravičnosti ter da bi napredovali v vseh ozirih, tako gospodarsko kakor tudi duhovno.«
Vir: Katoliška cerkev
